Francoski arheolog Franck Goddio, specializiran za površine pod vodo, se lahko pohvali s številnimi kakovostnimi najdbami. Leta 1996 je odkril potopljeno palačo Kleopatre, iz nedrja Zemlje pod kitajskim morjem pa je na plano potegnil dragocen porcelan. Zdaj je aktiven na obali Kube, kjer stika za zlatom Aztekov.

Kot njegova najbolj uspešna odprava pa se utegnejo v zgodovino vpisati majska izkopavanja na območju egiptovskega pristaniškega mesta Aleksandrija, piše nemški časnik Berliner Kurier. Pet metrov pod gladino Sredozemskega morja je namreč naletel na keramično sledo rjavkaste barve s premerom 9 centimetrov. 200 gramov težka najdba je takoj pritegnila njegovo pozornost zaradi grškega napisa, ki med drugim vsebuje besedo "CHRESTOU", kar naj bi se nanašalo na Jezusa Kristusa. Skledo je dal v analizo stratigrafom (strokovnjakom, ki z analizo usedlin, ki se skozi čas naberejo na določeni arheološki najdbi, ugotavljajo starost najdb). Ti so ugotovili, da je bila v Sredozemlju odkrita najdba izdelana v prvi polovici prvega stoletja našega štetja. Če njihove ugotovitve držijo, gre za najstarejši materialni dokaz krščanstva, saj je trenutno najstarejši znani otipljivi pričevalec Jezusove religije pismo apostolaPavla, nastalo leta 51.

Kljub temu stvari niso tako jasne, kot se zdijo na prvi pogled. Strokovnjaki so se namreč sprli okoli vprašanja, kaj pomeni 19 grških črk dolg napis na zunanji strani sklede: DIA CHRESTOU OGOISTAIS.

Jezus, mojster bele magije
Francoski epigraf André Bernand je prepričan, da se misteriozni napis navezuje na biblijskega odrešenika. Po njegovem mnenju je skleda služila kot čarovniški pripomoček, ki ga je uporabljal kakšen prerok, ki se je skliceval na izročilo pravkar preminulega Jezusa (umrl med 30 in 33 našega štetja). "Magik po Kristusu" se po Bernandovem mnenju glasi pravilen prevod napisa. Bernandu pritrjujejo tudi zgodovinska dejstva. Aleksandrija je bila nekoč polna raznih prerokov, odrešenikov in čarovnikov, ki so denimo trdili, da lahko stopijo v stik z mrtvimi ali ozdravijo težke bolezni in podobno. Pri tem ni prav nič presenetljivo, če so se mnogi magiki sklicevali na Jezusa iz Nazareta, saj so ga tudi prvotni kristjani častili kot mojstra "bele magije", ki lahko ozdravi smrtne bolezni ali vodo spremeni v vino. Navsezadnje: Aleksandrija je bila eno od žarišč prvotnega krščanstva. V tem mestu se je pojavila ideja o meništvu, v tem mestu naj bi po letu 43 deloval apostol Marko in s pomočjo zemlje in sline zdravil krvave rane.

In kakšni so zadržki bolj skeptičnih strokovnjakov? "Chrestos je bilo v stari Grčiji običajno moško ime. Ni nujno, da ima skleda kakšno povezavo z utemeljiteljem krščanstva," meni nemški zgodovinar Manfred Clauss. Še bolj skeptičen je Klaus Hallof, ki na berlinsko-brandenburški akademiji znanosti vodi oddelek za staro grščino. "Beseda OGOISTAIS bi se lahko nanašala na versko skupnost, ki je častila boga z imenom Ogo. Kult tega boga je v resnici obstajal v nekdanji deželi Kariji (današnji zahodni Turčiji). Lahko da se je kakšen karijski trgovec preselil v Aleksandrijo in se priključil verskim somišljenikom iz domovine in jim podaril to skledo," razmišlja Hallof.