Katja Kalan, biologinja z Univerze na PrimorskemV svetu je 3.500 vrst komarjev, v Evropi jih živi 120. Vedno večji pomen pa ima tigrasti komar, ki se tudi vedno bolj razširja.
"V sosednji Italiji je tigrasti komar precej razširjen, pred dvema letoma so že imeli izbruh virusa čikungunja, ki jo je prinesel oboleli turist po potovanju v Indiji," pove Boris Kopilović z Zavoda za zdravstveno varstvo (ZZV) Koper. V tropih tigrasti komar prenaša virusa denga in čikungunja, pojasni Kopilović. V Sloveniji sicer ne prenaša nalezljivih bolezni, je pa vse bolj pereč problem v Evropi in pri nas.
Zato se je ZZV Koper skupaj z Univerzo na Primorskem, Deratizacijo, dezinfekcijo, dezinsekcijo (DDD) Koper ter Univerzo Regensburg odločil ugotoviti, kolikšna je populacija nadležnega komarja v koprski regiji, ter omejiti njegovo širjenje.
Obala in Goriška
V Sloveniji tigrasti komarji živijo predvsem v Obalno-kraški in Goriški regiji. Razmnožujejo se v manjših količinah sladke vode, v mlakah ali jezerih pa se ne razvijajo. Zato so za razmnoževanje najbolj kritične razne posode za zalivanje rož, sodi, kjer se nabira deževnica, vaze z vodo na pokopališčih ...
Pasti za komarje
Strokovnjaki z Univerze Regensburg so razvili posebne pasti za komarje (sistemi Eisenhans), ki oponašajo delovanje človeškega telesa. S pastmi bodo v Kopru (tudi s pomočjo evropskih sredstev) izvedli projekt nadzora tigrastih komarjev.
Past ima sistem oddajanja CO2, ki oponaša človeško dihanje, in reaktant z značilnim vonjem človeškega potu. Take sisteme je možno kupiti tudi pri nas (DDD Koper), vendar je njihova slabost trenutno visoka cena. Za sistem z eno pastjo brez sistema CO2 (privlači le tigraste komarje), ki zadostuje za 200 kvadratnih metrov površine, je treba odšteti okoli 150 evrov, s sistemom CO2 (primeren tudi za preostale komarje) pa 350 evrov.
