Ustavno sodišče je namreč ugotovilo, da so sodniške plače prenizke, s čimer prihaja do neustavnosti. Za njeno odpravo je zakonodajalcu določilo rok 3. januar letos, ki pa ga vlada kot pripravljavka zakona in DZ nista spoštovala.
Tako je zdaj ustavno sodišče na pobudo sodnega sveta določilo, da se pri izračunu plač sodnikov za plačilo sodniške službe od 3. januarja 2024 do začetka uporabe zakonske ureditve, sprejete zaradi izvršitve ustavne odločbe, upoštevajo plačni razredi sodniških funkcij, kot so bili v veljavi na dan 1. junija 2012, usklajeni s stopnjo rasti cen življenjskih potrebščin v obdobju od 1. junija 2012 do 31. decembra 2023.
Po izračunu s pomočjo kalkulatorja na spletni strani statističnega urada to znaša 26,2 odstotka.
Pri izplačilu te plače se sodnikom izplačajo tudi razlike med plačami, ki so jih oziroma jih bodo sodniki dobili od 3. januarja do konca julija letos, in tistimi, ki bi jih dobili upoštevaje nov način določitve plač. Sredstva za izplačila sodniških plač v skladu s prejšnjo alinejo te točke izreka zagotovita vlada oziroma državni zbor, je še določilo ustavno sodišče.
Z navedenim zamikom do septembra je ustavno sodišče izvrševalcem te dopolnilne odločbe zagotovilo zadosten čas, da se na izplačilo plač v skladu z načinom izvršitve ustrezno pripravijo. Po mnenju ustavnega sodišča pa imata vlada in DZ s tem tudi dovolj časa, da v celoti izpolnita svoje obveznosti iz prvotne odločbe ustavnega sodišča, s katero je to ugotovilo neustavnost sodniških plač.
Glede dodatnih finančnih sredstev, ki bodo potrebna za izvedbo odločbe ustavnega sodišča, pa sodišče pravi, da sta morala DZ in vlada na to računati že eno leto.
Izplačilo sodniških plač bo pomenilo povišanje plač sodnikov, kar bo poseglo tudi v razmerja med plačami sodnikov in drugih funkcionarjev. Ker se način izvršitve, določen s to dopolnilno odločbo, nanaša le na sodnike rednih sodišč, pa se bo vzpostavilo določeno neravnotežje tudi med plačami rednih sodnikov in plačami drugih predstavnikov sodne oblasti, kamor sodijo tudi ustavni sodniki. "Za odpravo teh neravnotežij bosta morala poskrbeti vlada in DZ," piše ustavno sodišče.
Vlada je sicer konec maja potrdila predlog zakona o uvrstitvi funkcij sodnih oblasti in državnotožilskih funkcij v plačne razrede zaradi odločbe ustavnega sodišča. Zakon predvideva zvišanje plačnih uvrstitev najnižje plačanim sodnikom za tri plačne razrede, vezan pa je na skupni dogovor o reformi plačnega sistema. Sodni svet pa je ocenil, da predlog zakona ne pomeni izpolnitve odločbe ustavnega sodišča niti z vsebinskega vidika niti z vidika časovnega učinkovanja.
Ustavno sodišče je odločitev sprejelo s petimi glasovi proti trem. Proti so glasovali sodnici Neža Kogovšek Šalamon in Špelca Mežnar ter sodnik Matej Accetto.
S sedmimi glasovi proti enemu pa je ustavno sodišče zavrglo zahtevo za oceno ustavnosti za del zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki se nanaša na sodniške plače.
V Slovenskem sodniškem društvu so ob določitvi načina odprave neustavnosti sodniških plač, za katero se je odločilo ustavno sodišče, zadovoljni. Odločbo morajo sicer še natančno preučiti.
Kot je za STA zapisala predsednica društva Vesna Bergant Rakočević, je tokratna odločitev ustavnega sodišča neposredna posledica ugotovitve iz prejšnje odločbe, da morajo biti plače sodnikov stabilne. "Nezaslišano je namreč, da se niso usklajevale vse od leta 2012 in so od tedaj realno ves čas padale," je spomnila.
Sicer pa morajo odločbo še natančneje preučiti.
Enako je za STA poudarila vodja pogajalske skupine tožilcev Mirjam Kline. "Zaenkrat pa lahko rečem, da pomeni pozitiven premik," je navedla na prošnjo po komentarju na odločbo ustavnega sodišča.
Predstavniki vlade in sindikatov javnega sektorja so na krovni ravni sicer danes pregledali odprta vprašanja v novem plačnem zakonu. Vodja konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj pa že izrazil prepričanje, da odločitev ustavnega sodišča ne more ostati brez vpliva na pogajanja.
Tudi vodja pogajalske skupine dela sindikatov javnega sektorja Jakob Počivavšek se je pridružil temu stališču. Menil je, da bo vsaj kakšno od vprašanj, ki so jih tudi danes obravnavali, v nadaljevanju zagotovo obravnavano nekoliko drugače v luči te ustavne odločbe.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar upa, da bo vlada čim prej odpravila neustavnost sodniških plač. Žalostno se ji zdi, da mora ustavno sodišče še enkrat dati konkretne napotke, kako odpraviti neustavnost, je dejala v izjavi za medije.
Premier Robert Golob pa je ob ogledu gradnje novih mestnih stanovanj v Ljubljani dejal, da vedno verjame v pravno državo. S konkretno odločitvijo ustavnega sodišča še ni bil seznanjen. Je pa dejal, da so doslej še vse odločitve temeljito preučili in jih nato skladno z možnostmi tudi uresničili. "Verjamem, da bomo tudi to," je povedal.
Glede na 1. mesto po padlih sodbah na ESČP imajo sodniki previsoke plače. Vse, ki jim je v Bruslju padla sodba, bi morali nagnati iz sodišč. Kaj imamo se vidi po bivši sodnici UKZ.
S sedaj bo pa višino plač presojala subjektivna ocena ustavnih sodnikov. Kdo pa bo ocenjeval njihovo učinkovitost ali jim določal normo kot tistim, ki jo imajo za tekočem traku. Sedaj bodo apetiti ostalih sledili, nova plačilna reforma pa zopet ne… ...prikaži več bo sledila povpraševanju in ponudbi..Bravo Slovenija..
Če imajo sodniki po lastnem mnenju premajhne plače je to o čemer bi delavci imeli marsikaj povedati, ker so delavske plače v primerjavi s sodniškimi bolj žepnina! Te isti sodniki ustavnega sodišča, ki so izdali tako odločbo torej dovoljujejo, da… ...prikaži veča vsak državljan Slovenije sam sebi napiše odločbo v kateri si določa višino plače in bonitete, jo pošlje delodajalcu, ki jo mora spoštovati, država pa mora zagotoviti izvajanje lete! Kdo si pa lahko sam sebi piše neke odločbe, skregano z vsako pametjo!