Ustavno sodišče: preiskava na Banki Slovenije je bila zakonita

Zavrglo je tudi pobudo za oceno ustavnosti zakona o kazenskem postopku, izhaja z sklepa ustavnega sodišča, ki ga je pridobila STA.

Ustavno sodišče je v obravnavi ustavnih pritožb presodilo, da Banka Slovenije in Evropska centralna banka (ECB) v tem primeru nista nosilki ustavnih pravic, katerih kršitev zatrjujeta (enakega varstva pravic, pravice do sodnega varstva, pravice do pravnega sredstva), zato v tem primeru tudi nista bili upravičeni vložiti ustavne pritožbe.

Pravna oseba javnega prava po presoji ustavnega sodišča namreč v primerih, ko deluje v položaju oblastnega organa - torej izvaja javno oblast, deluje v javnem interesu in zasleduje javne cilje -, ni nosilka ustavnih pravic. Te lahko ima le v primerih, ko deluje kot subjekt zasebnega prava.

ECB se je sklicevala tudi na pravico do poštenega sojenja iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Ustavno sodišče je ob sklicevanju na ustaljene razlage konvencije presodilo, da ECB kot oseba javnega prava ni imetnica te pravice po konvenciji.

Ustavno sodišče tako ni presojalo vsebinske utemeljenosti ustavnih pritožb, prav tako ni odgovarjalo na vprašanje, ali so izpolnjene vse druge procesne predpostavke za njuno vsebinsko obravnavo.

Ustavno sodišče je zavrglo tudi predlog Banke Slovenije za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o kazenskem postopku, ker po zavrženi ustavni pritožbi Banka Slovenije ne izpolnjuje pravnega interesa za začetek postopka.

Ustavno sodišče je sklep 19. aprila sprejelo soglasno.

Saša Despot

Kriminalistična preiskava v Banki Slovenije je potekala julija 2016, nanašala pa se je na preiskavo vodilnih v centralni banki - Boštjana Jazbeca, Stanislavo Zadravec Caprirolo, Janeza Fabijana in Tomaža Čemažarja - zaradi sumov nepravilnosti pri sanaciji bank decembra 2013, ki je med drugim privedla do izbrisov podrejenih obveznic in delnic bank.

257 milijonov evrov podarili NLB

Po takratnih navedbah policije so omenjeni osumljeni, da so kot uradne osebe, ki so v okviru sanacije bank leta 2013 ugotovile domnevno negativni kapital v eni od saniranih bank, neupravičeno izrekle izredni ukrep prenehanja kvalificiranih obveznosti banke ter pri tem storile kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. Banka, neuradno NLB, naj bi tako pridobila 257 milijonov evrov premoženjske koristi.

Banka Slovenije je po preiskavi na ustavno sodišče vložila pritožbo zoper odredbe o hišni preiskavi ter zasegu elektronske in druge dokumente fizičnih oseb in Banke Slovenije. Skupaj z ECB je med drugim problematizirala tajnost zaseženih gradiv, saj da je banka del evropskega sistema centralnih bank in ECB ter da je za razkritje zaupnih informacij v preiskavah treba pridobiti soglasje ECB.

EPA

Predsednik ECB Mario Draghi je takrat pri Vrhovnem državnem tožilstvu in Evropski komisiji protestiral zaradi po njegovem mnenju nezakonite zaplembe informacij ECB. V Frankfurtu so zahtevali izločitev zaupnih informacij ECB na notranjem omrežju Banke Slovenije. Takratni generalni državni tožilec Zvonko Fišer je v odgovoru Draghiju zapisal, da je bila hišna preiskava na Banki Slovenije po njemu dostopnih podatkih opravljena v skladu z odredbo, zato poziva ne sprejema.

Evropska komisija je lani Sloveniji v okviru postopka ugotavljanja kršitev evropske zakonodaje v povezavi z zaplembo informacij ECB v okviru preiskave poslala opomin, in sicer zaradi morebitne kršitve pravil o privilegijih in imuniteti v EU ter statuta Evropskega sistema centralnih bank in ECB. V komisiji so ob tem slovenske oblasti pozvali h konstruktivnim pogovorom z ECB, da se poišče skupna rešitev za izvajanje preiskav v skladu s pravnim redom EU. Slovenska vlada je v odgovoru zapisala, da Slovenija ni kršila prava EU.