Pred kratkim so študenti od Adrie Airways iztožili vsak po več kot sto tisoč evrov, saj so dokazali, da je bilo njihovo večletno delo prek študentskega dela pravzaprav redno delo. Adria jim je morala izplačati plače in prispevke za nazaj, tudi za čas, ko niso več delali, skupaj okrog 1,6 milijona evrov.
Ljudi, ki prek študentskega servisa, podjemne ali avtorske pogodbe ali prek s. p.-ja opravljajo enako delo, kot redno zaposleni, je precej, tožb, ki bi zahtevale ugotovitev delovnega razmerja pa sorazmerno malo. Na ljubljanskem delovnem sodišču jih je manj kot odstotek vseh, čeprav možnost uspeha ni tako slaba: kot pravijo je uspešnih približno polovica. Lani je bilo v Ljubljani vloženih 85 takih tožb, letos pa 37. Na koprskem delovnem sodišču opažajo porast teh tožb, a jih je še vedno manj kot pet odstotkov vseh, v Celju, kjer v celoti ugodijo približno polovici tožnikov, dobijo povprečno deset takih tožb na leto, izpostavljajo pa, da se precej zadev konča s poravnavo. Še največ jih je v Mariboru, kjer so na delovnem sodišču povedali, da se več kot petina rešenih zadev nanaša prav na ugotovitev delovnega razmerja.
Tožba, ko nimaš več česa izgubiti
"Večino sodnih sporov delavci začnejo šele, ko ne morejo več ničesar izgubiti, saj jim je delo, ki so ga opravljali prek pogodbe civilnega prava ali preko s. p., prenehalo,“ pojasnjuje odvetnica Barbara Korošec iz odvetniške pisarne Šafar in partnerji, d.o.o., ki je specializirana za delovno pravo.
Rok za ukrepanje je samo 30 dni
"Ali obstaja delovno razmerje, se ugotavlja na podlagi Zakona o delovnih razmerjih. Kadar obstajajo elementi delovnega razmerja iz 4. člena zakona, ni dovoljeno delati na podlagi podjemne ali avtorske pogodbe, prek študentske napotnice ali prek s. p. Kadar delo še poteka, mora delavec od delodajalca najprej zahtevati odpravo kršitev pravic iz delovnega razmerja in izročitev pogodbe o zaposlitvi, če delodajalec v osmih delovnih dneh tega ne stori, pa delavec lahko vloži tožbo. Komur se je pogodba že iztekla oziroma je že prenehal delati, pa mora vložiti tožbo neposredno, brez prejšnje zahteve. V obeh primerih je rok za vložitev tožbe 30 dni, in sicer od prenehanja opravljanja dela ali izteka pogodbe oziroma od poteka osemdnevnega roka. Če delavec rok zamudi, izgubi pravico zahtevati ugotovitev obstoja delovnega razmerja in pravico do obračuna in plačila denarnih terjatev iz delovnega razmerja. Večina strank se tega zaveda in na posvet pridejo pravočasno,“ opozarja Koroščeva. Na delovnem sodišču v Celju pa so opozorili, da so imeli v dobrih desetih letih tudi 15 tožb (od 133), ki so bile vložene prepozno.
Ključni so dokazi: urniki, izobraževanja
Poleg na roke odvetnica tudi opozarja, da mora delavec zbrati dokaze, ki so za presojo sodišča o obstoju delovnega razmerja bistveni, torej, ali je delavec prostovoljno vključen v delovni proces in opravlja delo za plačilo, osebno in nepretrgano po navodilih in pod nadzorom delodajalca, in sicer med drugim urnike ali druge evidence, ki dokazuje delavčevo vključenost v delovni proces, dokaze o morebitnem izobraževanju kot redno zaposleni, dokaze o delovnem mestu, na katerem bi delal, če bi bil zaposlen in kakšno plačo bi imel ter podobno.
V malih podjetjih te grdo gledajo
"Odločitev, iti v tožbo ali ne, je v veliki meri odvisna od tega, za koga delajo. Če gre za javni sektor ali večje podjetje, je odločitev lažja kot v majhnem podjetju, kjer si neposredno povezan z lastnikom. Ljudje sicer tožijo tudi manjša podjetja, ampak treba je upoštevati, da bo delodajalec najbrž bistveno spremenil odnos do delavca, ki ga toži, če bi npr. s tožbo uspel in bi se vrnil na delo. Odločitev vsakega, ki z delodajalcem sodeluje na podlagi pogodbe civilnega prava je torej, da se odloči, ali bo še naprej delal po pogodbi, ali pa bo tvegal dlje časa trajajoč sodni spor in negotovost, od česa bo v tem času živel,“ dodaja Koroščeva. Odločitev za sodni spor je zato lažja po prekinitvi dela po pogodbi civilnega prava.
Če na koncu ni poplačila, nima smisla
"Pred odločitvijo za tožbo preverimo tudi, ali ima podjetje, ki ga nameravajo tožiti, morda blokirane račune in kakšne ima poslovne izkaze. Spor lahko traja dve ali več let, nima smisla, da uspemo na sodišču, če stranka na koncu ne bo poplačana,“ še pravi Koroščeva.
V sindikatu Pergam so nam povedali, da izkušenj s takimi tožbami nimajo, saj zastopajo svoje člane, ki pa so redno zaposleni.