V nedeljo bomo spali eno uro manj, saj bomo ob 2. uri zjutraj urine kazalce premaknili za eno uro naprej, na 3. uro, in tako s srednjeevropskega časa prešli na poletni čas.
Ni vpliva na porabo elektrike
Ideja o premiku ure je nastala z namenom boljšega izkoriščanja dnevne svetlobe, s čimer naj bi dosegli prihranke energije. A različne statistične analize elektrodistribucijskih družb so pokazale, da ima sprememba ure na poletni čas le neznaten vpliv na porabo elektrike, so sporočili z ministrstva za gospodarstvo.
Premik ure za ljudi ugoden ali ne?
Na gospodarskem ministrstvu sicer ocenjujejo, da premik delovnega časa v poletnem času pozitivno vpliva na učinkovitost dela zaposlenih, ki delajo na terenu ter tudi na varnost pri delu, saj se več dela opravi pri dnevni svetlobi. Poleg tega poletni čas omogoča, da se zvečer vse vrste dejavnosti za prosti čas zaradi naravne svetlobe izvajajo v veliko prijetnejših pogojih.
Na drugi strani pa kritiki opozarjajo, da je premik ure lahko za človeka precej škodljiv in se pozna pri storilnosti, razpoloženju, koncentraciji. Nekateri naj bi ob premiku ure celo zapadli v depresijo, drugi občutili željo po sladki hrani. Švedski strokovnjaki so na primer ugotovili, da sprememba časa vpliva na pogostost srčnih infarktov. Njihove raziskave so pokazale, da je v prvih treh dneh po spomladanski spremembi časa več infarktov kot v ostalih mesecih v letu.
V Evropi danes poletni čas poznajo vse države z izjemo Islandije in od letos tudi Rusije.
