"Nima smisla spreminjati zakonodajo, če se trenutna, ki ni tako slaba, ne izvaja," je o problematiki izvajanja izobraževanja za pridobitev vozniških izpitov dejal Brane Lotrič, nekdanji dolgoletni vodja združenja šol vožnje pri Gospodarski zbornici Slovenije.
Obljube: nateg
"Sam sem potreboval deset let, da sem ugotovil, da so obljube ministrstva glede upoštevanja naših pripomb za kakovostnejše delovanje in več nadzora v prihodnji spremembi zakonodaje preprosto nateg. Težava ni toliko v vrhu pristojnih ustanov, temveč nekje v sredini," je dodal. Po njegovem mnenju namreč za politiko varnosti v prometu že leta skrbi skorajda nespremenjena ekipa uradnikov, ki so se (tako kot pristojnosti glede nadzora nad šolami vožnje) selili z ministrstva za šport na notranje ministrstvo in od tam na agencijo za varnost prometa. Veliko posredovanih rešitev s področja šol voženj ni nikoli prišlo v zakonodajo, ta pa je bila pripravljena le znotraj ozkega kroga uradnikov, je prepričan Lotrič. Ob tem je dejal, da je prišel čas, ko bi morali biti ti uradniki izpostavljeni in bi morali odgovarjati za svoja (ne)dejanja. O dosedanjih ministrih meni, da z razsežnostjo težave nikoli niso imeli pravega stika, izjema naj bi bil le minister Dragutin Mate.
Slabo podkovana stroka
V združenju so skozi leta opažali številne nepravilnosti in kršitve; glavno težavo vidijo že pri usposobljenosti učiteljev vožnje, inštruktorjev varne vožnje in članov izpitnih komisij. "Če je stroka tako slabo podkovana, kakšni naj bodo bodoči vozniki?" se je vprašal Lotrič. Povedanemu se je pridružil inštruktor varne vožnje Brane Küzmič, ki je pojasnil, da velika večina inštruktorjev nima ustreznega znanja, problematičen pa se mu zdi tudi odnos do voznikov začetnikov, ki naj bi bil premalo kritičen. Taki vozniki nato dobijo samozavest in vozijo hitreje, a kot je dodal, 70 odstotkov mladih voznikov niti volana ne drži pravilno.
