Stranka Nova Slovenija je na predsednika državnega zbora Milana Brgleza naslovila zahtevo za sklic izredne seje državnega zbora o vlogi Banke Slovenije pri dokapitalizaciji bank in izbrisu podrejenih hibridnih finančnih instrumentov. Zahtevo so podpisali poslanci iz vseh parlamentarnih strank.
Kot so pojasnili, je vlada decembra 2013 sprejela sklep o kapitalskih potrebah v osmih bankah v skupnem znesku 4,778 milijarde evrov na osnovi izračuna kapitalske podhranjenosti v bankah v primeru neugodnega gospodarskega scenarija, ki je predvideval skoraj desetodstotno krčenje slovenskega BDP do konca leta 2015, padec cen delnic za 25 odstotkov in cen nepremičnin skoraj za 27 odstotkov.
Stresni testi narejeni za neugodni scenarij
Ukrepi so bili odmerjeni na podlagi stresnih testov, ki so bili izvedeni po dveh metodah. Testa sta ugotovila, da naj bi bil primanjkljaj do leta 2015 po osnovnem scenariju 2.725 milijono evrov (po "top down" pristopu) oz. 4.046 milijono evrov (po "bottom up" pristopu), po neugodnem scenariju pa 3.280 milijonov evrov oz. 4.778 milijonov evrov.
"Predpostavke scenarija so bile bistveno blj negativne kot dejanska gospodarska gibanja," so zapisali v zahtevi. Negativni scenarijje v letu 2013 predvideval 3,1 odstotni padec BDP-ja, v letih 2014 in 2015 pa 3,8 oziroma 2,9 odstotni padec. Dejansko je gospodarska aktivnost leta 2013 padla zgolj za odstotek, leta 2014 pa je bila po zadnjih ocenah Umarja dosežena kar 2,5 odstotna rast.Leta 2015 naj bi se BDP povečal za dva odstotka.
Mali delničarji in podrejenci ob premoženje
Tudi osnovni scenarij je bil bistveno strožji od tedaj dostopnih podatkov. "Vse to nakazuje, da je dokapitalizacija bank izhajala iz prestrogih in nerealističnih ocen kapitalskega primanjkljaja ter da je bilo porabljenih več javnih sredstev, kot bi bilo potrebno," so zapisali. Za tri največje banke je bila predvidena dokapitalizacija v višini 3,012 milijarde evrov, pri čemer je stopilo v veljavo tudi prenehanje vseh kvalificiranih obveznosti do delničarjev ter imetnikov hibridnih in podrejenih kapitalskih instrumentov.
"Banke so tako morale v celoti razvrednotiti ozirmoa odpisati naložbe več kot 100 tisoč malm delničarjem n podrejenih upnikov v skupnem znesku skoraj 600 milijonov evrov," so zapisali. društvi malih delničarjev sta zato vložili predloh ustanve presoje novega zakona o bančništvu. "Davkoplačevalci, ki so prispevali svoj denar v stabilizacijo bančnega sistema, pa tudi tisti, ki so prek izbrisa izgubili del premoženja pričakujejo, da vodstvo Banke Slovenije natančno pojasni proces sanacije bančnega sistema," so zapisali v zahtevi.
Kako je NLB prišla do dobička? www.vzmd.si/mediji-o-vzmd/stanje-v-nlb-in-nkbm http://www.24ur.com/novice/gospodarstvo/nlb-obdobje-nestabilnosti-in-dokapitalizacij-za-nami.html »ROP STOLETJA« - soočenje z argumenti in razkritje zavajanj predstavnikov BS in prejšnje Vlade RS VIDEO: www.youtube.com/watch?v=vXpezj0t5as
pretiraval so zato da se banke nafila z denarjem predn se jih pocen proda Nemčiji.