Upali bi si organizirati tudi olimpijske igre

Ne, Slovenija sama ne more gostiti olimpijskih iger, še svetovnega prvenstva v košarki ne, saj nima dovolj velike infrastrukture za kaj takega. So se pa slovenski organizatorji med pripravo na Eurobasket 2013 pripravili tako temeljito, da bi se lahko iz njihovega učbenika učili tudi ostali prireditelji tako športnih kot drugih dogodkov, je prepričan namestnika generalnega sekretarja in poslovni direktor Košarkarske zveze Slovenije (KZS) Aleš Križnar.

"Videli smo, da imamo resurse za to. Predvideli smo vse možne scenarije na vseh področjih. Čisto vse smo skušali predvideti vnaprej, kar je zahtevalo veliko časa. Imeli smo pripravljen pravilnik npr. tudi za primer prometne nesreče na poti od hotela do dvorane. Vsi smo morali vedeti vse. Opravljenih je bilo ogromno vaj, vse je bilo preverjeno. Nikoli pa ne moreš vedeti vsega. Mogoče je sreča tudi to, da je pri košarki vseeno manj problematičnih navijačev kot pri nogometu," meni Križnar. 

Prepričan je, da bi si organizatorji podobnih dogodkov lahko prihranili vsaj polovico časa, ki so ga sami imeli na voljo, če bi dobili vpogled v njihove dokumente. "Katerikoli dogodek – športni, pa tudi kulturni – bi si lahko z našo organizacijo pomagal," z gotovostjo trdi Križnar. Na KZS so odprti za pomoč organizatorjem, ki bi potrebovali pomoč, zatrjuje.

Ena napaka in gre vse po zlu

Organizacija športnih dogodkov je z varnostnega vidika zahteven zalogaj. Olimpijske igre v Riu so pod streho, k sreči brez večjih incidentov tovrstne narave. Tekmovanja so se odvijala na 37 tekmovališčih, od tega petih izven Ria de Janeira, sodelovalo je 10.500 športnikov in več deset tisoč drugih ljudi. Po podatkih organizatorjev je igre varovalo 85.000 varnostnikov. 

V Sloveniji je bil, kot rečeno, do sedaj največji športni dogodek Eurobasket 2013, ki se je odvijal na štirih prizoriščih in se ga je udeležilo 24 ekip. Priprave na prvenstvo so se začele že dve leti in pol pred samim dogodkom. Organizatorji so se delno posvetovali z organizatorji rokometnega prvenstva, ki je bilo v Sloveniji, v živo so si ogledali tudi prvenstvo v Litvi leta 2011, kjer so na lastni koži videli, kaj je treba storiti in tudi kaj spremeniti. 

"Na vsakem koraku je varnost na prvem mestu. Zavedali smo se, da v primeru, da gre ena stvar narobe, lahko organiziramo izjemno dober dogodek, pa bi to vse bilo omadeževano. Treba je bilo sodelovati s policijo, z mednarodnimi organizacijami, Izraelci. Upoštevati je bilo treba zakonodajo, pravilnike, mednarodne standarde in predvideti vse možne scenarije," priprave opisuje Križnar. Za varnost na dogodku je skrbela posebna ekipa, na prizoriščih pa je bilo naenkrat prek 500, tudi 600 aktivnih varnostnikov. "Treba je bilo varovati hotele, dvorane, področje okoli dvoran. Praktično varovanje 24 ur na dan. Bili smo maksimalno pripravljeni na vse, kar lahko predvidiš," pojasnjuje Križnar. Varnostniki so bili 24 ur na dan prisotni v hotelih, posebna skupina je varovala generatorje, druga skupina je varovala televizijska vozila. 

 Od Fiba Europe so dobili določene usmeritve in zahteve v smislu koncepta varovanja. Ena od njihovih zahtev je bila na primer še en dodaten varnostni obroč okoli dvorane, kar je pomenilo dvojno preverjanje obiskovalcev. Zahtevali so tudi obvezno policijsko spremstvo ekip od hotela do dvorane, kar je zahtevalo ogromno sodelovanja tako z našimi kot mednarodnimi varnostnimi organi. 

Vsaka skupina predstavljala določeno tveganje

Aktivno so bili v varovanje vključeni tudi policisti. Vodja Sektorja splošne policije na Upravi uniformirane policije Tomislav Omejec pojasnjuje, da je prvenstvo predstavljajo tudi povečano varnostno tveganje, ki je bilo ocenjeno s stopnjo "nizka", ker se je pričakovalo predvsem kršitve javnega reda in miru.

Vsaka od štirih skupin je bila po besedah Omejca z vidika varovanja posebna. "V skupini A je bila reprezentanca Izraela, ki je zahtevala posebno obravnavo. V tej skupini sta bili tudi Francija in Velika Britanija, kjer smo pričakovali eventualne proteste (v dvorani ali zunaj dvorane v primeru vojaškega posredovanja omenjenih držav v Siriji). Do manjšega dogodka je sicer prišlo, in sicer je nekaj posameznic protestiralo pred dvorano."

Posebno pozornost je zahtevala skupina B, v kateri so igrale štiri skupine z območja nekdanje Jugoslavije, tekme pa so se igrale na Jesenicah. Posebno skrb so povzročali morebitni prihodi nasilnih navijaških skupin. Do enega incidenta je na Jesenicah prišlo. "Še preden je prišlo do česa večjega, so bili specialci zraven in to kljub temu, da je to bilo v centru mesta. Bili smo vnaprej opozorjeni, da zna priti do kakšnih ekscesov. Poleg tega smo bili s strani mednarodnih organov opozorjeni, da bi lahko zaradi nogometne tekme v Avstriji, na katero so potovali navijači preko Slovenije, bile težave, v kolikor bi se ti navijači namenoma ustavili, da bi poskušali zanetiti spor," sodelovanje s tujimi organi opisuje Križnar. Na Jesenicah je bilo skoraj dvakrat več varovanja kot v Ljubljani. 

"Skupina C (v Celju) je predstavljala varnostno tveganje zaradi hrvaške in slovenske ekipe, saj je bilo pričakovati veliko obiskovalcev in navijačev. V skupini D (v Kopru) so igrale skandinavske ekipe in pričakovali smo varnostne dogodke, povezane s prekomernim uživanjem alkohola. V tej skupini sta bili tudi Grčija in Turčija, kar je predstavljalo varnostno tveganje zaradi zgodovinskih sporov," o preostalih dveh skupinah pove Omejec. Ob tem dodaja, da je slovenska policija k sodelovanju povabila tudi policiste držav udeleženk in mednarodne policijske organizacije, kot so Interpol, Evropol in NFIP.

Organizatorje je najbolj skrbelo, da bi prišlo do incidenta na tekmi. Križnar pravi, da je dovolj že en navijač, da nastane velik problem. Do incidentov, ki pa so bili nemudoma rešeni, je prihajalo tudi na prvenstvu v Sloveniji. A zahvaljujoč dobri organizaciji je bilo za osebe, ki so povzročale težave, takoj poskrbljeno. 

Več kot Eurobasket ne gre

Križnar poudarja, da večjega dogodka, kot je Eurobasket, pri nas ne moremo gostiti, saj nimamo dovolj velike infrastrukture. Z oceno, da bi Slovenija z varnostnega vidika lahko organizirala tekmovanja, primerljiva z Eurobasketom, se strinja tudi Omejec. Svetovno prvenstvo bi po Križnarjevih besedah lahko gostili, če bi ga pripravili v sodelovanju s katero od sosed in bi pri nas potekala tekmovanja v eni skupini. Takšna organizacija bi bila po njegovi oceni lažja od organizacije Eurobasketa, saj je najbolj zahtevna prav organizacija dogodka, ki poteka na več lokacijah hkrati. Čeprav je danes varnostna situacija v Evropi povsem drugačna, Križnar ocenjuje, da bi si upali prevzeti organizacijo takšnega dogodka.   

Do sedaj največ dela na nogometnih tekmah

Policija seveda ima izkušnje z varovanjem športnih dogodkov, saj je prisotna na vseh večjih športnih dogodkih v državi. Na podlagi varnostne ocene posamezne tekme je odvisno, koliko policistov bo prisotnih in ali bodo poleg posebnih policijskih enot na terenu tudi pripadniki specialne enote (protibombna zaščita), pripadniki centra za zaščito in varovanje, ki varujejo varovane osebe, enote službenih živali (konji, psi), letalska policijska enota s helikopterjem ter druge enote, ki so usposobljene za izvajanje policijskih nalog za zagotavljanje javnega reda in miru oz. odpravo konkretnih groženj.

Slovenski policisti imajo običajno največ dela na nogometnih tekmah, kjer izstopajo derbiji med NK Olimpijo in NK Mariborom. V preteklosti je do incidentov prihajalo tudi na hokejskih tekmah med Jesenicami in Olimpijo. "Ena hujših in množičnih kršitev javnega reda in miru, v kateri je policija uporabila več prisilnih sredstev zoper množico, se je pred leti na primer zgodila v Kranju, ko je potekalo Evropsko prvenstvo v vaterpolu. Zato je izmenjava informacij in priprava varnostne ocene še toliko bolj pomembna," poudarja Omejec.