Danijel Rebolj. Na Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Mariboru je vodja Katedre za gradbeno in prometno informatiko. V boj za rektorski stolček se podaja drugič; pred štirimi leti je tesno izgubil v drugem krogu. Bil je gostujoči profesor na Univerzi Stanford. Je soustanovitelj Mariborske kolesarske mreže in član ljubiteljske gledališke skupine Kavazu. Na listi Zaresa je bil izvoljen v mestni svet, a bo, če bo izvoljen za rektorja, kot mestni svetnik odstopil. “Funkcija rektorja zahteva celega človeka,” meni kandidat Rebolj.
Kako bi ocenili finančno stanje Univerze v Mariboru?
Precej finančnih tokov gre skozi različne univerzitetne d. o. o. Denar deloma pristane na rektoratu, deloma pa pri lastnikih, kar ne bi bilo nič slabega, če ta podjetja ne bi imela monopola. Material lahko denimo naročamo izključno pri določenem podjetju v lastni univerze, pa čeprav so računi posledično dvakrat dražji. To je negospodarno trošenje fakultetnega denarja. Ta podjetja ne delajo v korist univerze.
Veliko fakultet je v precejšnji finančni stiski.
Res je, mnoge so v rdečih številkah, po drugi strani pa vemo, da je univerza za leto 2008 plačala pol milijona evrov davka na dobiček. To kaže na neenakomerno razporeditev sredstev. Čudni finančni interesi vladajo sistemu. Res je, da je tudi državna uredba o financiranju glede na število študentov slaba, a univerza bi lahko pomagala, ker rektorat denar očitno ima. A absurdno je, da si lahko zdaj fakulteta denar kvečjemu sposodi po obrestih, ki so celo višje kot na banki.
Kako to, da vas pri kandidaturi ni podprl niti domači senat?
To je silno nenavadno in je očitno posledica velikega truda, da se me onemogoči že takoj na začetku.
Zakaj študentom očitate, da ne razmišljajo s svojo glavo?
Žal imam to izkušnjo izpred štirih let, ko je bil nad študenti izvajan velik pritisk. O tem obstajajo dokazi in priče. Poznam človeka, ki je za to, da je nagovarjal študente, dobil plačilo 1.500 evrov. Premislite, kaj to pomeni z vidika nepristranskosti volitev. Letos so očitno postali previdnejši, je pa nenavadno, da študentski svet poudarja pomembnost zavzemanja za tutorski sistem, podporo pa da drugemu kandidatu. Na tem področju sem vendarle oral ledino že pred leti. To kaže, da študentje ne delujejo nepristransko.
Boste, če postanete rektor, zamenjali najbližje sodelavce zdajšnjega rektorja?
Ekipe si še ne oblikujem, močno pa dvomim, da bi ljudje, ki zdaj vodijo univerzo, želeli sodelovati. Nisem ravno kompatibilen s sedanjim glavnim tajnikom in drugimi.
Bi kot rektor izboljšali sodelovanje z Mestno občino Maribor?
Mislim, da bi se morala rektor in župan redno sestajati, se pogovarjati o idejah, problemih in rešitvah. Univerza lahko mestu zelo pomaga.
Mnogi menijo, da bi imel minister Gregor Golobič prek vas večji vpliv na univerzo.
Kaj bi on s tem vplivom? Kaj naj bi s tem začel? Mislim, da si minister želi predvsem, da bi univerza dobro delovala in nič drugega. Nekateri ljudje pač ne morejo mimo takih razmišljanj in teorij zarote.
Kako bi ocenili predvolilno kampanjo?
Malo mi je žal, da na predstavitvah po fakultetah ni večjega odziva akademske skupnosti. To me skrbi. Univerza mora namreč končati to svojo adolescenco in otroške bolezni ter stopiti na pot zdravega razvoja, kar pa je odvisno od ljudi. Če se akademska skupnost ne bo prebudila, če jim bo vseeno, tega koraka ne bomo zmogli.
