Veljala za eno najpomembnejših družboslovk povojnega časa
Po bolezni je umrla ena vodilnih slovenskih intelektualk Neda Pagon, so sporočili iz prijateljskega kroga. Pagonova je svoj pečat pustila kot urednica založbe Studia humanitatis, veljala pa je tudi za eno najpomembnejših družboslovk povojnega časa.
"Ravnokar smo izvedeli, da nas je zapustila prijateljica, soseda, ena najpomembnejših slovenskih družboslovk povojnega časa, Neda Pagon," je na Facebooku zapisal glasbenik Drago Mislej - Mef. Poudaril je, da je Pagonova veljala za eno najbolj razgledanih proletark, sama pa se je na svoj računa zabavala, da je "najstarejša udeleženka vseslovenskih vstaj izpred nekaj let".
Kot je navedeno v Wikipediji, se je sociologinja, zgodovinarka, prevajalka in urednica Pagonova rodila 13. aprila 1941 v Črnem Vrhu nad Idrijo. Veljala je za eno najbolj prodornih in uglednih družboslovk konca 20. stoletja in začetka 21. stoletja v Sloveniji.
"Skromna in ljudska, predvsem pa delavna"
Diplomirala je na Filozofski fakulteta Univerze v Ljubljani leta 1964, kasneje je tam tudi doktorirala. Raziskovala je predvsem socialno zgodovino in sociologije vsakdanjega življenja. Predavala je na Fakulteti za družbene vede in Pedagoški akademiji v Ljubljani, delala je na Znanstvenoraziskovalnem centru SAZU in kot honorarna predavateljica na drugih družboslovnih ustanovah.
25 let je bila glavna in odgovorna urednica založbe Studia humanitatis ter soustanoviteljica Fakultete za podiplomski humanistični študij in Inštituta za civilizacijo in kulturo.
Sodelovala je tudi v civilno-družbenih gibanjih v 80. letih in v času osamosvajanja, je še navedeno na Wikipediji.
"Kljub temu je bila vseskozi po Črnovrško skromna in ljudska, predvsem pa delavna, saj je še pred kratkim lektorirala, korigirala in sploh počela to, kar uredniki počnejo," je v slovo Pagonovi še zapisal Mef.
poćas jih pobira proletarke