"Dan samostojnosti in enotnosti je praznik vseh državljanov in državljank Slovenije. Dan plebiscita in njegova razglasitev tri dni pozneje ima še poseben pomen," je dejal predsednik državnega zbora Pavel Gantar. Plebiscit je po njegovem mnenju pomenil točko, po kateri ni bilo več vrnitve nazaj, odločitev za neodvisnost in samostojnost pa je uresničila stoletne sanje.
"Postavili smo trdne temelje, iz katerih smo prerasli v nacijo," je povedal Gantar in dal priznanje vsem političnim akterjem tedanjega časa in tudi vsem, ki so se 23. decembra 1990 odpravili na volišča. "Odločitev je bila tvegana, a prava in je omogočila, da se je Slovenija ustavnopravno izpostavila kot suverena država. Samostojni nismo postali zato, da bi se osamili, pač pa, da bi se v razmerah globaliziranega sveta sami in po svoji volji povezali z drugimi – vstop v članstvo Evropske unije je udejanjil to našo namero," je dodal Gantar.
"Danes se v času gospodarske in finančne krize nedvoumno srečujemo s krizo legitimnosti najpomembnejših državotvornih institucij – sodstva, pa tudi parlamenta oziroma državnega zbora – in seveda vladanja, oblasti, politike ter političnih strank nasploh. Kriza legitimnosti, ki se kaže kot kriza zaupanja, je resna zadeva, ki se je premalo zavedamo in nemara v politiki sami največ prispevamo k njej. Nobena od institucij, ki beležijo krizo legitimnosti, ni popolna," je dejal Gantar. "Osnovna zadrega, s katero se, vsaj po mojem mnenju, danes srečujemo v slovenski politiki, je, da ne gre zgolj za to, da čedalje manj verjamemo sprejetim odločitvam, ampak da izpodbijamo legitimnost samih institucij, ki te odločitve sprejemajo."
"Nismo storili vsega, da bi lahko živeli bolje"
Gantar je tudi opozoril, da se moramo zavedati, da še zdaleč nismo storili vsega zato, da bi lahko živeli bolje, da nismo storili vsega, kar bi lahko za naše okolje, da se moramo zavedati svoje odgovornosti za smotrno upravljanje z naravnimi viri in še posebej z vodami, ki so naša velika razvojna priložnost, ampak tudi vir groženj in strahu, če jim ne posvečamo dolžne pozornosti.
"Še vedno, in žal v časih krize tudi vedno bolj, se uveljavlja prepričanje, da je v teh primerih pomembnejše sklicevanje na neformalna omrežja in sorodstvene vezi, kot se zanašati na svoje znanje in sposobnosti."
"Danes praznujemo verjetno najbolj slaven del naše zgodovine"
"Pred jubilejnimi dvajsetimi leti smo se enotno odločili za samostojno državo. Danes praznujemo verjetno najbolj slaven del naše zgodovine. S plebiscitom, ki je fenomenalno zaključil lok graditve slovenske nacije in države, smo postali gospodar svoje usode," pa je ob današnji slovesnosti dejal premier Borut Pahor.
"Ni tako čudno, da dobivajo ti prelomni dogodki izpred dvajsetih let v današnjem zgodovinskem spominu skoraj mitološke razsežnosti. Zlasti zaradi nekaterih tragičnih izkušenj z narodno razklanostjo v preteklosti se je in se bo plebiscitarna odločitev ljudi za samostojno državo v kolektivnem spominu zasidrala kot enkraten podvig in čudodelen navdih. Za sedanjo in prihodnje generacije bo obveljal kot vzor politične zrelosti naroda," je še dodal Pahor.
Borut Pahor, premierDanašnja slavnostna priložnost je primerna za opozorilo, da je imela ta plebiscitarna enotnost zgodovino hudih in mestoma bolečih polemik o tej viziji. Na samem začetku zamisli o neodvisnosti Slovenije je bila namreč le peščica pogumnih in vizionarskih posameznikov. Večina je sprva nanje gledala z velikim sumom in dvomom, da represije ne omenjam.
Po mnenju Pahorja je politično gibanje Demos, z nestorjem slovenske osamosvojitve dr. Jožetom Pučnikom na čelu, v odločilnem času pred, med in po demokratičnih spremembah prvič povezalo demokracijo in državno samostojnost Slovenije.
"Ko sta se ti dve komplementarni zamisli umestili v okvir evropske ideje, so se dvomi počasi topili, nasprotniki te dramatične zamisli pa so začenjali postopoma postajati njeni sopotniki. V odločilnem trenutku so se razprtije zlile v smelo odločitev o ustanovitvi lastne države, drzno in enotno brez primere narodovi zgodovini. Zavoljo tega naj torej kar ostane v našem kolektivnem spominu plebiscit 1990 zgled naše nacionalne zrelosti," je poudaril Pahor.
"Končno sami svoj gospodar"
"Enotnost za samostojnost je bila deloma posledica odsotnosti prepričljive alternative, deloma pa vsota razumnih argumentov v prid samostojnosti samih po sebi. Ko pride do takega zlitja vzgibov, dobi vizija razumno podobo in postane razumljiva in sprejemljiva. V njej so zaobjeta pričakovanja, ki so s pričo redkosti zlitja takih okoliščin zelo visoka. Spomnimo se, da so govorniki tedanjega časa pogosto radi poudarili, da so s tem dejanjem izpolnjene večstoletne, celo tisočletne sanje Slovencev po svoji državi. To je pomenilo, kot sem dejal na začetku, da smo končno sami svoj gospodar in da je potemtakem vmesno pričakovati, da bomo vse sanje in vsa pričakovanja glede prihodnosti tudi bolj ali manj izpolnili," je dejal premier.
Cilj je dolgoročno vzdržna rast blaginje
Pahor je še poudaril, da je njegova naloga in naloga njegovih kolegic in kolegov, ki imajo odgovornost za vodenje države, da storijo tisto, kar je prav za skupno dobro. Da storijo to v korist velike večine ljudi in da imajo pred seboj kratkoročne, a tudi dolgoročne cilje. ''Naš cilj je, da dolgoročno omogočimo vzdržno rast blaginje naših ljudi. Vseh ljudi. Da bi to dosegli, so potrebne danes korenite spremembe, tako kot pred dvajsetimi leti. Kot bi temu slikovito dejal dr. Martin Luther King, gre za silovito nujo sedanjosti," je v govoru še izpostavil premier.
"Slovenci se nismo osamosvojili, ker smo hoteli prizadeti druge narode, to smo storili zavoljo pravice, da obstanemo kot svoboden narod, ki enako svobodo in uspeh privošči tudi drugim. Zato je Slovenija rojena pod srečno zvezdo. Pridejo časi, ko jo zakrijejo nevihtni oblaki. Zdaj so taki časi. Skupaj jih bomo pregnali in to srečno zvezdo znova uzrli. Skoraj ni dneva, da ne bi zaspal s temi sanjami,'" so bile zadnje besede Boruta Pahorja, ki je vsem voščil tudi doživete božične in prijetne novoletne praznike, v letu 2011 pa, da bi si eden drugemu pomagali in si privoščili najboljše.
