Slovensko gospodarstvo se krči že od začetka lanskega leta, trend pa se bo nadaljeval tudi letos in prihodnje leto predvsem zaradi ukrepov za javnofinančno konsolidacijo ter procesa razdolževanja bank in podjetij, so zapisali v Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD).
Letos še ne bo bolje
Brezposelnost se v Sloveniji verjetno ne bo stabilizirala pred letom 2013, inflacija pa bo pod nadzorom. Stopnja brezposelnosti naj bi letos znašala 8,8 odstotka, prihodnje leto pa naj bi se zvišala na 9,2 odstotka. Cene življenjskih potrebščin naj bi se letos zvišale za 2,4 odstotka, prihodnje leto pa naj bi inflacija upadla na 1,4 odstotka.
Nova vlada je sprejela ambiciozen paket varčevalnih ukrepov, s katerim želi proračunski primanjkljaj prihodnje leto znižati pod tri odstotke bruto domačega proizvoda (BDP), a bo varčevanje prizadelo gospodarsko aktivnost, opozarjajo v OECD. Za vrnitev k rasti slovenskega gospodarstva bodo zato potrebne dodatne strukturne reforme, so ocenili v OECD in izpostavili povečanje stabilnosti v bančnem sistemu, krepitev fleksibilnosti na trgu dela in pokojninsko reformo.
"Drugo leto bo boljše"
Po mnenju finančnega ministra Janeza Šušteršiča pa si lahko prihodnje leto že obetamo izboljšanje. "Letos imamo veliko domačih nalog: rebalans je že narejen, sledi dokapitalizacija bank, ob tem urejanje gospodarskega okolja, morda tudi reforme na trgu dela, pokojnin. Če bomo uspešni pri vsem tem, si lahko prihodnje leto obetamo rezultate," je napoved OECD za komentiral po današnji skupščini GZS.
"Kakorkoli so ti ukrepi neprijetni in imajo kratkoročno negativne učinke, pa so vendarle nujni in so osnova za to, da lahko pričakujemo izboljšanje v prihodnosti," je Šušteršič spomnil na pred kratkim sprejeti paket varčevalnih ukrepov. Da so ti ukrepi pogoj za vnovično krepitev gospodarske rasti v prihodnjem letu, je ocenil tudi Urad RS za makroekonomske analize in razvoj (Umar), je dodal.
Tuje napovedi bolj črnoglede kot domače
Na Umarju so v odzivu na napoved OECD pojasnili, da je bila ta napoved pripravljena kasneje kot napovedi drugih institucij, zato v večji meri upošteva učinke sprejetih ukrepov fiskalne konsolidacije in njihov vpliv na domače povpraševanje.
"Tako kot Umar tudi OECD izpostavlja, da so slabši rezultati in obeti glede gospodarske aktivnosti v Sloveniji povezani tudi z zaostrenimi razmerami na finančnih trgih. Razlika v napovedi padca BDP v letošnjem letu je zlasti posledica različnih pričakovanj glede gibanja izvoza in uvoza, saj je napoved uvoza OECD precej višja, posledično pa je manjši prispevek mednarodne menjave k BDP," so zapisali na Umarju.
Pričakovani padec tudi v naslednjem letu pa je v napovedi OECD posledica slabših pričakovanj glede gibanja domače potrošnje – zasebne, državne in investicijske, so še pojasnili.
