Pobuda. Po podatkih davčne uprave je nepremičnino na Koprskem lani kupilo 83 tujcev, na območju novogoriškega davčnega urada pa so našteli 34 tovrstnih transakcij.
Največ nepremičnin so na območju koprskega davčnega urada tujci kupili leta 2007, in sicer 160, na Goriškem pa 121.
"V zadnjem času opažamo, da se za nakup starih stanovanj, ne novogradenj, zlasti na Markovcu pri Kopru, zanimajo predvsem mlade italijanske družine. Vikendašev je zelo malo, precej pa je zanimanja investitorjev za zemljišča za gradnjo. Zadnje mesece nepremičninski trg oživlja," pravi Meira Hot iz Vede Invest. Po luksuznih nepremičninah najbolj povprašujejo ruski kupci.
Nakupi. Od vstopa Slovenije v Evropsko unijo 1. maja 2004 do konca lanskega leta je nepremičnino v Sloveniji kupilo 3.575 tujcev. Največ je bilo Britancev, na drugem mestu pa so Italijani z 980 kupljenimi nepremičninami. Sledijo Avstrijci, Nemci, Irci, Francozi, Nizozemci in Švedi. Najbolje so se slovenske nepremičnine prodajale v letih 2006 in 2007, ko so tujci kupili 740 oziroma 730 nepremičnin.
Tujce omejiti?
Nepremičninarji ocenjujejo, da povpraševanje tujcev po slovenskih nepremičninah ni tolikšno, da bi ga bilo treba omejiti, saj je treba za stanovanje na slovenski obali plačati toliko kot na primer za hišo v Španiji.
Nasprotno menijo v Civilni iniciativi (CI) Kras in CI za Primorsko, ki na to temo danes v Sežani organizirata okroglo mizo; na njej bosta sodelovala tudi pisatelj Boris Pahor in zgodovinar Jože Pirjevec. Da bi veljajo tuje nakupe nepremičnin na Primorskem omejiti in uveljaviti zaščitno klavzulo, so v javnem pismu že opozorili tudi vlado. Pojavile so se še zamisli, da bi Kras pred tujci zavarovali tako, da bi ga razglasili za nekakšen narodni park.
Proti nacionalni eroziji Krasa
O pobudi za omejevanje nakupov se je razpisal tudi tržaški dnevnik Il Piccolo, to pa zato, ker povpraševanje tujcev vpliva na gibanje cen nepremičnin, in tudi zato, da bi se varovala slovenska identiteta ozemlja. Na primer v vasi Lokev na Krasu je leta 2002 v 270 hišah živelo 800 slovenskih državljanov, 50 objektov pa je bilo praznih. Lani je bila podoba kraja precej drugačna – Italijani, ki naj se jezikovno ne bi prilagajali okolju, so bili lastniki 80 hiš. Spremenila se je tudi cena kvadratnega metra – s 15 evrov je poskočila na 120, zaradi česar mladi avtohtoni prebivalci precej težje pridejo do svojega lastnega doma.
