"Če bi se moral jaz odločati komu subvencijo podeliti, bi izbral samo ugledne tuje multinacionalke. To morda na prvi pogled izgleda absurdno, a verjetnost, da bodo v državi ostale dlje časa in da se bo prek davkov in dajatev ta denar vrnil v državno blagajno, je veliko večja, kot pa če država da denar nekomu, ki ta denar tako ali drugače izrabi," pravi Marko Jaklič z ljubljanske ekonomske fakultete.
Revoz oziroma Renault sta gotovo taka, ki sodita v prvo ligo, dodaja. "Pri nas se želijo do teh subvencij dokopati tudi kakšni čudni tuji investitorji, ki niti niso tuji, pač pa so pobegli slovenski kapitalisti, ki se vračajo. Ta instrument se lahko zelo hitro zlorabi," opozarja Jaklič.
Delovna mesta morajo ohraniti pet oziroma tri leta
Družbe, ki so subvencijo prejele, morajo sicer delovna mesta, ki so jih obljubile ustvariti, ohraniti vsaj pet let, mala in srednje velika podjetja pa tri leta od začetka investicije.
Prav Revoz je največji prejemnik državnih subvencij – v šestih letih so dobili za okoli 31 milijonov evrov in se obvezali, da bodo ustvarili sto novih delovnih mest.
Država sicer subvencije za tuje neposredne investicije podeljuje na dva načina – z javnimi razpisi in posebnim, neposrednim postopkom. Sem denimo sodijo tudi spodbude Revozu, pa Julonu, BSH hišnim aparatom, Aha Muri.
Bolj kot subvencije je pomembno okolje
"Predvsem je pomembno sledeče vprašanje: Ali bi Renault proizvodnjo v Sloveniji ohranil tudi, če subvencije ne bi dobil? Če bi jo, potem je to stran vržen denar. Seveda pa je pri zgodbi tujih investicij najpomembnejše dobro okolje za poslovanje – če bi ga izboljšali, bi jih gotovo bilo več," je kritičen Jaklič.
Strinja se tudi prvi mož gospodarske zbornice Samo Hribar Milič: "Premalo je, če država podeli subvencije, ostalih ukrepov za spodbujanje investicij pa ne sprejme. Država misli, da je s tem, ko je dala denar, svoje naredila, a investitorje od Slovenije odvrača neurejeno okolje, netransparentnost, rigidnost, počasnost. Tudi zato subvencije niso dovolj učinkovite."
Gradijo visokozmogljivo računalniško središče
Prek javnega razpisa so denar dobili tudi v novogoriškem podjetju Arctur, ki skupaj s kitajskim partnerjem načrtuje vzpostavitev mednarodnega središča za visokozmogljivo računalništvo, katerega namen so raziskave in razvoj novih produktov in rešitev na področju računalništva.
"Rok dokončanja investicije je jesen 2016, sedaj smo zaključili okoli tretjino projekta – kupili smo nepremičnine in jih začeli obnavljati. Do nakupa superračunalniške opreme ni predvideno, da kitajski partner investira, tako da prvi del investiramo izključni sami," pojasnjujejo na Arcturju.
"Banka je vso subvencijo zadržala"
Pri tem so predvsem kritični do bank. Pred dobrim letom jim je država namreč nakazala 890 tisoč evrov, vendar imajo nakazilo v celoti deponirano na banki, ki je izdala bančno garancijo.
"Za mala podjetja je tak avans popolnoma neuporaben, saj ga ne morejo koristiti, slovenske banke pa so popolnoma nepripravljene zamenjati poroštvo za garancijo s čim drugim kot z gotovino. Poleg tega takšen avans poruši bilance in medbančne evidence, saj izkazuje dolg do banke v višini 890 tisoč evrov, depozit v enaki višini pa mora podjetje dokazovati drugače," so politiko bank okrcali v Arcturju.
V ribniškem podjetju Ertl Glas, kjer s pomočjo avstrijskih investitorjev izdelujejo izolacijsko in kaljeno steklo za stavbno pohištvo, pa poudarjajo, da bi proizvodnja v vsakem primeru stekla, je pa zaradi pomoči države naložba zaživela hitreje.
david.jug@zurnal24.si
Ugodno, pošteno poslovno okolje je največja subvencija, ki jo lahko imamo. Žal je nimamo.
Subvencije bi bilo potrebno ukinit, vse in znižat davke na normalno raven, pod evropsko povprečje. (vse davke: ddv, davek od dohodka, stavbno zemljišče, prometne kazni ...)
Boljše, če bi ta denar namenili delavcem za plače, tako pa so tujci pobrali vso smetano