V zdravstvenem domu Ljubljana so v teh dneh opazili več primerov izgube zavesti in oslabelosti zaradi dehidracije.
Visoke temperature pogosteje prizadenejo otroke do četrtega leta starosti, starejše od 65 let, kronično bolne, ki se zdravijo z določenimi zdravili, ljudi z duševnimi motnjami, ljudi s čezmerno telesno težo in ljudi, ki opravljajo delo na prostem, navajajo na inštitutu za varovanje zdravja.
Več vzrokov dehidracije
Daljše obdobje visokih temperatur lahko povzroči vročinsko kap, vročinsko izčrpanost, motnje zavesti in vročinske krče, pa tudi kožne izpuščaje in utrujenost. Vročinskim stanjem lahko botrujejo dehidracija bodisi zaradi zmanjšanega vnosa tekočine ali zaradi bolezni in kronična obolenja, kot so duševna prizadetost, zvišan krvni pritisk in debelost.
Med dejavniki, ki pospešujejo nastanek vročinskih stanj, pa so tudi čezmerno uživanje alkohola, uporaba nekaterih zdravil in akutna obolenja, kot so driska, vročina, infekcije in kožne opekline.
Vsaj dva litra tekočine dnevno
Na inštitutu svetujejo, da dnevno spijemo vsaj dva litra tekočine, najbolje vode. Odsvetujejo pijače, ki vsebujejo kofein, alkohol ali veliko sladkorja, ker povečajo odvajanje tekočine iz telesa. Tekočini ni treba dodajati soli, razen če se zelo potimo, če delamo na prostem ali pri hudih fizičnih naporih.
Prostore zračimo zjutraj in zvečer, čez dan pa čim manj. Svetujejo tudi uporabo rolet, ki odbijajo sonce, najboljši način hlajenja pa so klimatske naprave. Zadržujmo se v zaprtih, hlajenih prostorih. "Če doma ali v službi nimate klimatskega hlajenja, pojdite v nakupovalni center ali knjižnico - tudi nekaj ur dnevno v ohlajenem prostoru koristi pri vzdrževanju normalne telesne temperature v vročini," navajajo na inštitutu za varovanje zdravja.
Svetujejo, da se doma hladimo s hladno prho ali hladno kopeljo, da se oblačimo v lahka ohlapna bombažna ali lanena oblačila svetlih barv in da se zaščitimo s sončnimi očali, pokrivalom za glavo in zaščitno kremo z zaščitnim faktorjem 15 ali več.
Zunaj se rekreiramo zvečer
Zunanje fizične aktivnosti omejimo na jutranje in večerne ure, športno aktivnost omejimo, v času fizične aktivnosti pa spijemo dva do štiri kozarce hladne brezalkoholne pijače na uro. Izotonične tekočine nadomeščajo soli in minerale, ki jih izgubljamo s potenjem.
Posebej moramo biti pozorni na znake prizadetosti pri dojenčkih in majhnih otrocih, starejših, duševno prizadetih, pri srčnih bolnikih in ljudeh s povišanim krvnim pritiskom.
Pozorni moramo biti na kakovost hrane, ki jo uživamo. V vročini se hrana hitreje pokvari, zato je večja nevarnost za zastrupitve. Pozorni moramo biti predvsem na mesne izdelke in izdelke, ki vsebujejo jajca ali mlečne beljakovine. Sadje in zelenjavo pa je treba dobro umiti, še dodajajo na inštitutu.
