"Pred dvajsetimi leti si nihče v Torinu ni predstavljal, da bi lahko kdo odvzel primat avtomobilski industriji," poudarja Guido Bulatto s torinske gospodarske zbornice.
V Torinu in okolici so se prihodki od turizma v tem času zvišali za četrtino, največjim turističnim družbam kar za neverjetnih 70 odstotkov.
"Do olimpijskih iger je bil Torino znan le po Fiatu in Juventusu, v zadnjih desetih letih mesto s prepoznavnostjo nima več težav," še pravi Bulatto in dodaja, da si je večina ljudi, tudi Italijani, mesto vedno predstavljala kot industrijsko.
Za desetino več je tudi hotelov. Še pred petnajstimi leti si tukaj komaj našel hotel s štirimi ali petimi zvezdicami, danes se je njihovo število potrojilo, pravi.
Samo na območju italijanskih Alp je skupaj na voljo prek devet tisoč postelj.
Od začetka tisočletja se je podvojilo tudi število turistov, ki to območje obišče - počasi se priblužuje številki 2,5 milijona.
V slogi je moč!
Kako je lokalnim prebivalcem to uspelo? "Šest krajev Sestriere, Pragelato, Cesana Torinese, Claviere, Sauze di Cesana in Sauze d'Oulx je začelo tesno sodelovati pri gradnji infrastrukture in razvoju gospodarstva. Vedeti morate, da je v teh šestih krajih s 4.300 prebivalci kar 6.000 delovnih mest," pojasnjuje Valter Marin, župan Sestriera, kjer so organizatorji OI postavili eno od treh olimpijskih vasi.
Tuje turiste so na smučišča privabili z bolj enostavnimi progami. Manj je črnih in rdečih, več je modrih – vse to z namenom, da lahko tu smučajo tudi začetniki.
Ne zanemarjajo pa niti poletne sezone. Število nočitev v poletnih mesecih se je v preteklih letih zvišalo za tretjino.
K temu pripomoreta tudi kolesarski dirki Giro d'Italia in Tour de France – trasi obeh so organizatorji speljali skozi regijo.
"Zgodil se je izjemen skok nočitev tujih turistov. Pred desetimi leti so nočitve tujcev predstavljale 35 odstotkov, danes je teh neverjetnih 85 odstotkov," učinke nove strategije pojasnjuje Marin.
Za posodobitev infrastrukture milijarda evrov
Stroški izvedbe olimpijskih iger v Torinu so znašali okoli dve milijardi evrov, večino je primaknila država, nekaj lokalne oblasti in zasebni investitorji.
Polovico denarja so porabili za posodobitev infrastrukture (ceste, podzemna železnica v Torinu, kanalizacija, …).
"To območje je bilo od nekdaj na obrobju, v senci smučarskih središč v Dolomitih. Vedno so imeli drugi prednost pred nami," pravi Piero Gross, olimpijski in dvakratni svetovni prvak v slalomu oziroma veleslalomu ter dodaja, da je regija s tem denarjem dobila silovit pospešek.
Gross je bil sicer v času olimpijskih iger šef prostovoljcev – pri organizaciji jih je sodelovalo kar 20 tisoč.
Danes je po tem alpskem hribovju speljanih 400 kilometrov smučarskih prog. Gre za enega največjih smučarskih kompleksov na svetu z 212 progami in 72 žičniškimi napravami, kjer boste morali za celodnevno vozovnico odšteti 37 evrov.
Slovenci svetovna velesila med novinarji smučarji
Na teh strminah so Italijani organizirali že 63. svetovno prvenstvo novinarjev smučarjev. Slovenci so se tradicionalno dobro odrezali in domov prinesli sedem kolajn (po tri Blaž Močnik in Matjaž Albreht z Dela, eno Mariša Bizjak z RTV Slovenija).
Da je Slovenija med novinarji smučarji velesila, so dokazali tudi s petimi uvrstitvami na četrto mesto.
Tekmovanja se je sicer udeležilo 190 novinarjev iz 32 držav.
david.jug@zurnal24.si
SI UZALJEN DA ZIVIS V SVICI
SE-EDEN SI BOLAN KOT VECINOMA SLOVENCEV SI UZALJEN DA ZIVIS V SVICI
Slovenija se iz tega seveda nikoli ne bo nič naučila.