Poslanci so danes odločili, da je predlog pokojninske novele primeren za nadaljnjo obravnavo. Tako je glasovalo 53 poslancev, proti predlogu ni glasoval nihče. Ko bo zakon sprejet, se bo zvišal odstotek, s katerim se pomnoži pokojninska osnova, da se izračuna pokojnina.
Ker bo višji odmerni odstotek veljal le za nove upokojence, bodo finančni učinki na začetku majhni, (prihodnje leto dva milijona, leta 2022 pa 13 milijonov evrov) čez dvajset ali trideset let pa ogromni. Leta 2040 se bodo stroški za pokojnine zaradi novosti, ki bodo predvidoma sprejete danes, dvignili za 1,3 odstotka BDP, leta 2050 pa bodo višji za 2,3 odstotka BDP.
Graf predlaganih ukrepov na stroške za pokojnine
V odstotkih BDP se ne zdi dramatično, a to pomeni, da bo treba pobrati ali nekomu vzeti 630 milijonov evrov oziroma leta 2055 več kot milijardo evrov. Izračun smo opravili na podlagi ocene, da bo letos BDP 47 milijard evrov.
Šušteršič: čaka nas hujša pokojninska reforma
"Če lahko verjamemo ocenam ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, bo imel zakon negativne finančne učinke šele po letu 2030. Če je tempirana bomba, ima torej precej dolgo zažigalno vrvico. Njegova osnovna napaka je, da ukrepov, ki povečujejo izdatke in so na prvi pogled smiselni, ne spremljajo ukrepi, ki bi v enaki meri dolgoročno znižali kakšne druge izdatke pokojninskega sistema - se pravi, znotraj sistema samega, ne s prerazporejanjem izdatkov od drugje ali iskanjem novih prilivov. Sam bi seveda kot finančni minister pričakoval točno to, je pa seveda res, da odločitev ne sprejema finančni minister, ampak vlada in državni zbor. Vse to skupaj pomeni, da bo naslednja pokojninska reforma, ko se bomo zanjo odločili, morala biti pač za toliko bolj restriktivna," ocenjuje nekdanji finančni minister Janez Šušteršič.
Meni pa, da ne gre za javnofinančno najbolj nespameten ukrep te vlade, predvsem ker bo imel učinke šele na dolgi rok.
Dve večji neumnosti: ena izvedena, eno še načrtujejo
"Zavestno kršenje fiskalnega pravila letos je bilo slabše, saj direktno spodkopava celoten sistem in načela fiskalne vzdržnosti. Še hujše bo, če se bosta vlada in Državni zbor odločila ukiniti dopolnilno zdravstveno zavarovanje in priskrbeti ZZZS dodatne pol milijarde letno. ZZZS namreč z denarjem upravlja po sistemu socialističnega centralnega planiranja, upravlja ga samoupravna interesna skupnost, neučinkovitost porabe denarja v tem sistemu je enormna, sposobnost preprečevanja korupcijskih tveganja pa nikakršna. Priskrbeti dodaten denar sistemu ZZZS, ne da bi ga prej v temelju reformirali, je finančno daleč najbolj škodljiv ukrep, kar jih je naredila ali napovedala ta vlada," je prepričan Šušteršič.
"Strinjam se z oceno Fiskalnega sveta, ki je opravil zelo poglobljeno (tudi dolgoročno) strokovno oceno," pa nam je odgovoril nekdanji finančni minister Dušan Mramor.
Fiskalni svet je ugotovil, da so učinki predlagane zakonodaje na dolgoročno povečanje izdatkov javnih financ veliki. "Glede na projekcije Poročila o staranju 2018 naj bi se stroški staranja v Sloveniji do leta 2040 povečali za skoraj 5 odstotnih točk BDP. Ob sprejetju predlagane zakonodaje pa naj bi se dodatno povečali še za okoli 1 odstotno točko BDP in se v naslednjih letih še večali. Ob odsotnosti odziva ekonomske politike naj bi ukrepi iz predlaganega zakona povečali primanjkljaj sektorja država takoj po sprejetju zakonodaje, vsako leto od okoli leta 2040 pa že za več kot 1 odstotno točko BDP. Za toliko bi se v nadaljevanju v vsakem letu dodatno povečal tudi dolg sektorja država," je opozoril Fiskalni svet in dodal, da bi zelo verjetno zmanjkalo razpoložljivih javnofinančnih sredstev za druge namene.
"Uvajanje ukrepov, ki sicer izboljšujejo gmotni položaj novih upokojencev in izenačujejo pokojninske pogoje za oba spola, bi morale nujno spremljati širše zasnovane politike, ki bi omogočile zagotovitev dolgoročno vzdržnih javnih financ. Povečanje izdatkov, ki so posledica tovrstnih ukrepov, namreč zahteva ukrepe za blažitev njihovih finančnih posledic," je opozoril Fiskalni svet.
Kaj je odmerni odstotek?
To je število, s katerim na Zpizu pomnožijo pokojninsko osnovo, da dobijo pokojnino. Če je pokojninska osnova (dolgoletno valorizirano povprečje plač brez malice in prevoza) tisoč evrov, odmerni odstotek pa 63,5 odstotka, pokojnina znaša 630 evrov.
Zdaj veljajo različni odmerni odstotki za ženske in za moške, ki je nižji. Za 40 let delovne dobe znaša za ženske 60,25 odstotka, za moške pa 57,25 odstotka. Predlog zakona odmerni odstotek za oba spola izenači in postopno zviša na 63,5 odstotka. Za moške bo veljalo šestletno prehodno obdobje, za ženske ga ne bo.
Zaradi otrok višja pokojnina ali prej v pokoj, a praviloma le matere
Zdaj je mogoče za otroke do določene mere znižati starostno mejo za upokojitev, če ima tisti, ki je skrbel za otroka v prvem letu njegove starosti (praviloma je to mati) vsaj 38 let pokojninske dobe.
Znižanje je mogoče za 6 mesecev za enega otroka, za 16 mesecev za dva otroka, za 26 mesecev za tri otroke, za 36 mesecev za štiri otroke in za 48 mesecev za pet ali več otrok, na višino pokojnine pa število otrok ne vpliva. Predlog zakona določa, da bi se odmerni odstotek za izračun pokojnine zvišal za 1,36 odstotne točke za vsakega otroka, a največ za tri, a bodo starši lahko izbrali le znižanje starosti ali zvišanje odmernega odstotka, ne pa obeh ugodnosti hkrati ne glede na število otrok, ki jih imajo.
Sredstva za izvajanje tega zakona ob pripravi predlogov proračunov za leti 2020 in 2021 še niso bila predvidena.
Kdor bo dopolnil 60 let starosti in imel 40 let pokojninske dobe brez dokupa, pa se še ne bo upokojil, bo za vsako dodatno leto dobil tri odstotne točke višji odmerni odstotek (to je odstotno točko manj kot velja zdaj), a največ za dodatna tri leta.
Kdor se kljub izpolnjevanju pogojev ne bo upokojil, ampak bo ostal zaposlen za polni delovni čas ali pa se bo po upokojitvi spet zaposlil za polni delovni čas, bo prva tri leta prejemal 40 odstotkov pokojnine (zdaj le 20), kasneje pa 20 odstotkov.
janez.zalaznik@zurnal24.si
Če imamo denar za rkc, natove tanke, če si poslanci z tako lahkoto dvigujejo svoje plače, potem tist1,5% več za pokojnine ne igra nobene vloge
Ha ha, ko bi ta vlada naredila samo tri neumnosti...
Povprečna doba prejemanja pokojnine za moške je v Sloveniji 18 let.Po hitrem izračunu sem v 35 letih dela vplačal ca 147,000 € v pokojninski sklad,po izračunu SPIZ-a bom pa prejemal 507€ penzije,kar v 18 letih znese 109.500 €.Pa porka madona,kje… ...prikaži več je razlika do 147 jurjev?Pa kaj toti trapec Šušteršičev naklada?Denar ki ga vplačujemo se preliva tudi v druge namene,ki pa ga do sedaj ni vrnila še nobena vlada.