"Dni, ki sem jih preživela v Španiji, ne bom nikoli pozabila. Sodelovala sem pri tamkajšnjem učnem procesu, se povezala z učitelji, najbolj pa me je presenetilo, s kakšnim zanimanjem so spremljali moj način dela in kako so ga implementirali v svoje prakse," nam je povedala osnovnošolska učiteljica, ki se je izmenjave udeležila že pred nekaj leti. Letos se bo ponovno prijavila na razpis, a tokrat se bo, če bo izbrana, odpravila na sever Evrope.
"Sodelovanja v mednarodnih projektih so nedvomno priložnosti, da učitelji in vsi drugi, ki se ukvarjajo z izobraževanjem in usposabljanjem, vidijo drugo prakso v tujini, si razširjajo obzorja, povečajo svojo strokovno samozavest. Pogosto pogodbeniki poročajo, da so zaradi mednarodnega sodelovanja začeli veliko bolje sodelovati tudi znotraj lastnih institucij," pravi Alenka Flander, direktorica Centra Republike Slovenije za mobilnost in evropske programe izobraževanja in usposabljanja (CMEPIUS).
"Učenci in dijaki pa velikokrat preko povezovanja z vrstniki iz drugih držav postajajo bolj strpni, samozavestni, tudi za učenje jezikov postajajo bolj zainteresirani. Pogosto se pokaže tudi, da tisti, ki so mogoče v domačem okolju stigmatizirani, lahko v tujini nekako neobremenjeno zasijejo," dodaja Alenka Flander.
Prav to so ključne prednosti mobilnosti v sklopu Erasmus+, ki je pogosto ena najboljših priložnosti za širjenje obzorij šolarjev, dijakov, študentov, pa tudi strokovnega osebja.
Evropska sredstva, nekaj pa dodajo šole same
CMEPIUS ima za projekte Erasmus+ podpisano pogodbo neposredno z Evropsko komisijo, od katere dobijo finančna sredstva. Nato enkrat ali dvakrat letno objavijo razpis (odvisno od vrste projekta), na katerem razdelijo sredstva odobrenim projektom oziroma organizacijam. "Višina odobrenih sredstev za posamezni projekt je nastavljena tako, da je načeloma potrebno še nekaj sofinanciranja s strani organizacij samih," dodajajo.
V zadnjih dvajsetih letih so kot nacionalna agencija za program Erasmus+ (in njegove predhodnike) na izmenjavo 'poslali’ več kot 9.000 učencev, več kot 30.000 dijakov, več kot 46.000 študentov in več kot 19.000 izobraževalcev oziroma osebja. V programu Erasmus+ in njegovih prejšnjih različicah je sodelovalo več kot 80 % osnovnih šol ter 90 % poklicnih in srednjih šol.
Šole se morajo same povezati s partnerji v tujini
Vtisi so večinoma pozitivni, tako učitelji kot učenci, pa tudi njihovi starši, se strinjajo, da je bila izkušnja izmenjave nepozabna.
Šole morajo načeloma same poiskati svoje partnerje v tujini, redno pa za njih na CMEPIUS pripravljajo spletne dogodke ter dogodke v živo (npr. kontaktne seminarje), kjer lahko najdejo partnerje s podobnimi idejami za projekte.
Tako so denimo na Srednji šoli Slovenska Bistrica v letošnjem šolskem letu dijakom omogočili mednarodno izmenjavo na treh destinacijah: Lorca (Španija), Limburg (Nemčija) in Zagreb (Hrvaška). Prispevek dijakov na mednarodnih izmenjavah znaša 100 evrov (razen izmenjave v Zagrebu).
"Izmenjave po navadi trajajo od ponedeljka do petka, organiziramo pa jih sami, skupaj s partnerskimi šolami iz tujine – v okviru projektov Erasmus+," nam je pojasnil ravnatelj Marjan Kampuš.
Zanimanje raste tudi med učitelji
Zanimanje za izmenjavo med slovenskimi učenci, dijaki, študenti in učitelji očitno raste.
Leta 2015 je v tujino na primer odšlo 2.584 otrok in mladih odraslih ter 1.112 predstavnikov strokovnega osebja. Lani pa je na pot odšlo že 4.947 mladih in 3.223 učiteljev in ostalih strokovnjakov.
Ob tem velja poudariti, da vsako koledarsko leto vključuje projekte iz več razpisnih let. Za leto 2014 je številka nižja, ker niso všteti podatki iz razpisnih let 2012 in 2013, podatki za leto 2024 pa še niso dokončni.
Najbolj zanimive destinacije
Med petimi najbolj priljubljenimi destinacijami za učeče se in za strokovno osebje sta Španija in Portugalska, zanimivo pa je, da precej učiteljev rado odhaja tudi na sosednjo Hrvaško.
Vsako leto jih v Slovenijo pride več
Tudi za prihod v Slovenijo zanimanje raste. "Število udeležencev je seveda v absolutnem smislu manjše kot denimo za večje države, kot so Nemčija, Francija ali Španija. Jih je pa vsako leto več, kar pa je tudi morda podatek v prid zanimivosti destinacije," pravijo na CMEPIUS.
Povežejo se lahko preko platforme eTwinning
Na CMEPIUS poleg tega šole spodbujajo, naj se jim pridružijo na platformi Twinning. "Ta je namenjena prav začetnikom na področju mednarodnega sodelovanja, saj gre za virtualno skupnost šol in vrtcev, ki omogoča hitro in varno vzpostavitev mednarodnih stikov z Evropo in širše," pravijo. Poleg tega eTwinning šolam omogoča, da vzpostavijo skupne virtualne učilnice in izvajajo projekte z drugimi šolami, učiteljem omogoča razprave in izmenjavo mnenj s kolegi ter udeležbo v različnih priložnostih za poklicni razvoj.
Vsaka tuja šola je boljša, odkar je minister žid Gaber uvedel sistem poneumljanja Slovencev.
Kot j e bilo zamišljeno je odličen projekt globalne izmenjave uka željnih in genske pestrosti evropski dežel.