Če se ta potres pri nas ponovi, bo škode za sedem milijard evrov

O nevarnosti potresa redkeje govorimo kot o drugih naravnih nesrečah, na primer o poplavah in neurjih, ki so lani močno prizadela Slovenijo. Vendar pa potres sodi med naravne nesreče in Slovenija je močno ogrožena.

V primeru močnejšega potresa, ki ga ni mogoče izključiti nikjer v državi, je predvsem v večjih mestih pričakovati veliko materialno škodo in številne smrtne žrtve, opozarjajo strokovnjaki.

"Ker potresa ni mogoče napovedati, lahko njegove posledice omilimo samo s spoštovanjem predpisov o potresno odporni gradnji in s pripravljenostjo na potres – z znanjem, kako ravnati pred, med in po njem," je poudarila Barbara Šket Motnikar, seizmologinja Agencije RS za okolje.

V Sloveniji skoraj 100 aktivnih potresnih prelomov

Po besedah seizmologinje  je v Sloveniji in bližnji okolici evidentiranih skoraj sto aktivnih potresnih prelomov.

Potresno najbolj nevarna območja so:

• na meji z Italijo zahodno od Bovca (velika potresna aktivnost bližnje Furlanije),
• območje okoli Idrije (najpomembnejši dinarski prelomi, lokacija najmočnejšega in zgodovinskega potresa v Sloveniji)
• okolica Brežic, kjer je veliko zmernih potresov.

Zaradi velike gostote naseljenosti je potresno najbolj ogrožena Ljubljana z okolico. Sicer bi v primeru približne ponovitve ljubljanskega potresa iz leta 1895, ki bi se zgodil v letu 2020, znašala mediana neposredne škode na stavbah 7,2 milijarde evra.

EPA

Zaznamo jih 150 do 200 letno

Seizmologinja ob tem dodaja, da nikjer v Sloveniji ne moremo povsem izključiti nastanka močnega potresa. Letno jih zabeležijo okoli 2000, večinoma zelo šibke. Prebivalci jih zaznajo od 150 do 200 letno.

Novejše stavbe v Sloveniji so večinoma grajene po ustreznih protipotresnih standardih, težavo pa predstavljajo starejše, je dejal Matjaž Dolšek s Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani. Po njegovih besedah se je potresno inženirstvo razvilo do stopnje, ko je mogoče oceniti povprečno škodo zaradi potresov na letni ravni ali verjetnost pojava škode v določenem časovnem obdobju; bodisi za posamezno stavbo bodisi za izbrano območje. "To odpira nove možnosti upravljanja potresnega tveganja," je dejal Dolšek.

Uvedba potresnih izkaznic

Sprejeti bi morali zakonodajo, s katero bi odgovornost za potresna tveganja postopoma prenesli na lastnike, še pravi Dolšek. Po njegovih besedah bi bilo informacijo o potresnem tveganju smiselno približati ljudem z uvedbo potresnih izkaznic. Na osnovi teh informacij bi bilo treba regulirati upravljanje s potresnim tveganjem tako, da bi lastniki na dolgi rok zmanjševali tveganja z utrjevanjem
objektov oz. novogradnjo, pri čemer pa bi morala pomagati tudi država.

Nizek delež zavarovanosti za potres

"Zavedanje prebivalcev o potresni ogroženosti in škodi, ki jo lahko povzroči potres, je neustrezno, čemur sledi tudi nizek delež zavarovanosti za potres," pa ugotavlja Peter Filip Jakopič z Zavarovalnice Triglav.

V Sloveniji je po podatkih zavarovalnice potresno zavarovana približno tretjina vseh zavarovanih stanovanjskih objektov, pri poslovnih, proizvodnih in podobnih zgradbah pa je ta delež okoli četrtine.

Zavedanje nevarnosti potresa in s tem delež zavarovanj se okrepi po močnih potresih, predvsem, če se zgodijo v naši neposredni bližini, kot sta bila potresa v Zagrebu in Petrinji na Hrvaškem leta 2020, pojasnjuje Jakopič. "Ne glede na vse se Slovenci premalo zavedamo tveganja na tem področju. Sploh ob upoštevanju dejstva, da smo bili v bližnji preteklosti priča kar nekaj potresom v naši okolici," pravi Jakopič. Dodaja še, da je v nekaterih državah zavarovanje pred naravnimi nesrečami, s tem pa tudi pred potresom, obvezno za vse lastnike, ki zavarujejo svoje premoženje.

dezurni@styria-media.si