To so razlogi, zaradi katerih Levica ne more v koalicijo

"Ni jasno, kaj to pomeni. Predlagamo črtanje. Logiko je treba obrniti. Ne, ravno obratno," tako se začnejo številne pripombe Levice v osnutku koalicijske pogodbe, ki jim je bil posredovan pred začetkom pogajanj, po katerih se Levica ni vstopila za vstop v Šarčevo koalicijo. Predlog koalicijske pogodbe bo podlaga za pogajanja o projektnem sodelovanju, vendar bodo potrebne še številne uskladitve.

Eni za ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, drugi proti

Peterček na čelu z LMŠ bi ohranil prostovoljno zdravstveno zavarovanje, pri čemer bi presežke vrnil nazaj v zdravstvo, Levica pa zahteva ukinitev DZZ in nadomestilo s solidarno javno dajatvijo.

LMŠ bi za krajšanje nedopustnih čakalnih dob kot gasilski ukrep vključila vse javne ustanove, koncesionarje in tudi zasebnike, v Levici pa medtem poudarjajo: "Zasebniki in koncesionarji so del problema", zato je nujna popolna ločitev med javnim in zasebnim. "Čakalne vrste so simptom, problemi pa slab primarij, premalo denarja, osebja in prostora, prepletanje javnega in zasebnega (t. i. dvoživke), zastarela oprema. Pri odpravljanju čakalnih vrst morajo biti to prioritete," je v svojih pripombah zapisala Levica. 

Levica se ne strinja z spodbujanjem delodajalcev in posameznikov k spodbujanju preventivnega delovanja. Zanje bi peterček uvedel davčne olajšave. "Ni jasno, kako naj bi te olajšave delovale, še zlasti za posameznike. Predlagamo črtanje. Splošen komentar na uvajanje novih davčnih olajšav: glede na nizko efektivno stopnjo davka na dobiček zagovarjamo zmanjševanje števila olajšav, ne uvajanje novih," pravijo v Levici.

"Raven pravic ne sme biti diskutabilna, različne oblike zavarovanj za različno premožne so nesprejemljive." v Levici komentirajo predlog o razpravi deležnikov o obsegu pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Sprejet je bil predlog Levice, da se v košarico pravic, ki so za paciente brezplačne, vključijo tudi zobozdravstvene storitve.

Levica zahteva tudi povišanje sredstev za zdravstvo proti 8 odstotkov ter vključitev vseh prebivalcev RS v zdravstveno zavarovanje.

Brezplačni vrtec za enega otroka

Glede na osnutek koalicijske pogodbe bi stranke LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS zastavile program brezplačnega zadnjega leta v vrtcu ali pa bi drugemu otroku ob hkratni odločitvi prvega, omogočile brezplačni vrtec, kot je to bilo že omogočeno v času Janševe vlade.

Stranka Levica bi ravnala bolj dolgoročno in se zavzema za povečanje subvencij za javne vrtce s ciljem uvedbe brezplačnih vrtcev. Dodatni zahtevi Levice, povezani z izobraževanjem, sta odprava prikritih šolnin, kot so vpisnine ali stroški vaj ter brezplačni obvezni učbeniki. Glede na veljavno ureditev imajo šolarji brezplačen dostop do učbenikov preko učbeniških skladov, že drugo leto zapored pa so za starše brezplačni delovni zvezki za prvošolce.

Člen o uveljavitvi odločbe ustavnega sodišča glede financiranja zasebnega šolstva je eden največjih izzivov glede soglasja z Levico. Po tem, ko so v peterčku dogovorili, da bo skladno z odločbo US obvezni in razširjeni program v elementih, kot jih določa 20. in 20 a člen zakona o osnovni šoli, financirana 100 odstotno, je člen uveljavitve odločbe ustavnega sodišča črtan. Levica, ki izenačitvi financiranja nasprotuje, predlaga spremembo ustave. 

V Levici so tudi proti uvajanju "učnih vsebin o odgovornem in aktivnem državljanstvu", kar ocenjujejo za ideološki poseg v učne načrte.

NE dvigovanju upokojitvene starosti

Pri okrepitvi finančne vzdržnosti pokojninskega sistema, so v Levici proti dviganju upokojitvene starosti, razen, če se ga zapiše kot spodbujanje zaposlovanja starejših, ki še ne dosegajo kriterijev za upokojitev. V Levici so proti temu, da upokojenci še delajo, medtem, ko bi peterček upokojencev ob ponovni vključitvi v delovno aktivnost omogočil prejemanje celotne pokojnine.

Peterček predlaga postopen dvig pokojnin za polno pokojninsko dobo, v Levico pa zahtevajo dvig minimalne pokojnine na raven osnovnih minimalnih stroškov (442 evra) in minimalne pokojnine za poln delovni čas na raven polnih minimalnih življenjskih stroškov (613 evrov). 

Proti vsem davčnim spremembam v prid najpremožnejšim

Peterček bi znižal obremenitev plač z dvigom splošne dohodninske olajšave in morebitnimi dodatnimi posegi v dohodninsko lestvico in razrede. Levica pa nasprotuje vsem davčnim spremembam v prid najpremožnejšim. "Prioriteta mora skrb za najranljivejše in krepitev družbene solidarnosti."

Peterček predlaga "spremembo delovnopravne zakonodaje v smeri lažjega prilagajanja delodajalcev hitrim spremembam v poslovnem okolju ob hkratni vzpostavitvi mehanizmov ustrezne varnosti delojemalcev s postopno izenačitvijo pravic vseh oblik dela v smeri varne prožnosti". "Nasprotujemo vsakršnim spremembam v smeri lažjega odpuščanja ali drugega zmanjševanja delavskih pravic," pravijo v Levici.

Levica zahteva hiter dvig minimalne plače na 700 evrov, spremembo definicije minimalne plače, ki mora biti vsaj 20 odstotkov nad minimalnimi življenjskimi stroški, iz njene definicije se izloči vse dodatke.

Razhajanja glede privatizacije

V Levici razhajanj glede procesov privatizacije s peterčkom ne skrivajo. Peterček se v koalicijski pogodbi zavzema za "nadaljevanje privatizacije podjetij v državni lasti, razen strateških podjetij", v Levici zahtevajo popolnoma nasprotno: "Zamrznitev vseh postopkov prodaje NLB in preučitev portugalskega scenarija in ustavitev privatizacije pomembnih in strateških podjetij, vključno s privatizacijo Abanke in podjetij, ki so namenjena privatizaciji na podlagi sklepa iz leta 2013 (Telekom Slovenije, Cinkarna Celje)."

Peterček bi znižal previsoke obremenitve plač najproduktivnejšega in visoko usposobljenega dela zaposlenih po vzoru razvitih EU držav. "Plače so pri nas nadpovprečno obremenjene samo, če se primerjamo z anglosaškim delom OECD ali izrazito neoliberalnimi državami. Če se postavimo ob bok Avstriji, Češki, Madžarski, Italiji, pa take trditve ne držijo. Davčno breme (tax wedge) povprečne slovenske plače (za samsko osebo brez olajšav) je 42,5 odstotkov, kar je približno toliko kot na Češkem in na Švedskem, sosednje države so bistveno bolj obdavčene (Avstrija 49,4 %, Madžarska 49 %, Italija 48,2 %). Podatki so za 2014."

Davek na dobiček bi zvišali na 22 odstotkov do leta 2020 in na 25 odstotkov do konca mandata.

Umik SV iz misij Nata

V Levici so proti oblikovanju resornega ministrstva, odgovornega za digitalizacijo, kot nosilca aktivnosti digitalizacije države. "Ni jasno, kakšne so pristojnosti tega ministrstva in v kakšnem odnosu bo do drugih ministrstev, ki se pri svojem delu prav tako ukvarjajo z digitalizacijo."

V Levici zahtevajo umik Slovenske vojske iz vseh misija Nata, največja nesoglasja pa so glede obrambnih izdatkov. Medtem, ko v peterčku predlagajo postopni realni dvig obrambnih izdatkov proti dvema odstotkoma BDP, so v Levici za ohranitev javnih izdatkov za obrambo na ravni, ki ustreza realni oceni srednjeročne ogroženosti države, ki naj ne presegajo enega odstotka BDP.
Peterček bi se z Natom posvetoval glede časovnice izgradnje obeh bataljonskih skupin. "Stališče Levice poznate," so zapisali v Levici.

Peterček bi spremenil azilno zakonodaje v skladu s širšim konceptom sprememb področne zakonodaje na ravni EU ter z jasnimi varovalkami za preprečevanje zlorab instituta mednarodne zaščite, v Levici pa bi odpravili sporne določbe v azilni in tujski zakonodaji, sprejete v preteklem sklicu DZ, ki omejujejo pravico do mednarodne zaščite v nasprotju z mednarodnim humanitarnim pravom in načeli človečnosti.
Medtem, ko je peterček za učinkovitejše varovanje schengenske meje, Levica nasprotuje dodatni militarizaciji meje in predlaga odstranitev žice na meji.

Levica: Manj svinjine

V peterčku bi spodbudili prostovoljne zaveze proizvajalcev za proizvodnjo pijač in živil z manj sladkorja, maščob itdm v Levici  zagovarjajo strožji pristop: prepoved izrazito škodljivih snovi, kot so transmaščobe, obdavčitev sladkih pijač in ozaveščanje potrošnikov.
Peterček je za spodbude za izboljšanje samooskrbe z zelenjavo, sadjem in prašičjim mesom, medtem ko v Levici poudarjajo, da mora biti cilj zmanjšanje porabe prašičjega mesa.

Poglavje, ki se nanaša na dobrobit živali, je v celoti predlagala Levica. Tako se zavzemajo za prepoved baterijske reje živali, sprejetje predpisov za izboljšanje bivalnih pogojev v hlevski reji in spodbujanje proste reje vseh vrst živali.
Zagotovilili bi ustrezne finančne in kadrovskih vire nadzornim organom, ki skrbijo za izvajanje zakonov in predpisov s področja zaščite živali.
V Levici bi prepovedali mletje izvaljenih piščancev v industrijski reji, kuhanja živih živali in shranjevanja živih živali na ledu, poskuse na primatih in ostalih vrstah s primerljivo stopnjo, samozavedanja ter prepoved njihovega nadaljnjega razmnoževanja v ujetništvu.
So tudi za prepoved uporabe živali v cirkusih in regulacijo prevoza živih živali in določitev višjih minimalnih standardov.