"Na tem mestu, spoštovani, vam vnovič sporočam: na področju jugovzhodne Slovenije vre. Vre, spoštovani," je na začetku seje opozorila poslanka SDS, Anja Bah Žibret. Današnja izedna seja na temo romske problematike je bila sklicana na pobudo SDS, podpise so dodali tudi poslanci NSi, 27 poslancev Gibanja Svoboda, poslanec SD in nepovezana poslanka Mojca Šetinc Pašek. A med razpravo se je izkazalo, da rešitev problema eni in drugi vidijo na zelo drugačen način.
Kazni in globe, ki jih ne plačajo, bi trgali in socialnih dodatkov
"Sistem se je v odnosu do Romov ukvarjal večinoma s pravicami, dodatnimi ugodnostmi, nedopustnostjo, nič pa z odgovornostjo in dejansko enakostjo," pravi Anja Bah Žibret. V SDS predlagajo zakonske spremembe po katerih bi bilo mogoče plačilo glob in kazni izterjati tudi sredstev socialne pomoči in otroških dodatkov.
"Ne odločajo se za način življenja ostalega prebivalstva preprosto zato, ker so ugotovili, da se to ne splača," še ugotavlja Bah Žibert in pri tem navaja primere dodeljevanja socialne pomoči. "Šestčlanska družina z minimalno plačo prejme 3800 evrov in mora plačati vse obveznosti, globe in kazni, medtem, ko šestlačnska družina, kje so starši brezposleni, prejme 200 evrov manj pa ji ni treba plačati komulanih obveznosti na tuji zemlji. Glob in kazni ne plačajo," Anja Bah Žibret.
"Bivanske razmere so priročen izgovor!"
Glede številnih opozoril, ki se ob razpravah o romski problematiki pojavljajo v javnosti, tako glede neurejenih bivanjskih razmer Romov kot oteženega dostopa do pitne vode, poslanka SDS navaja: "Bivanske razmere že dolgo niso izvor problema, so pa priročen izgovor. Nasilje, grožnje, streljanje in druge oblike razvratništva prihajajo in se stopnjujejo- s strani tistih skupin Romov, ki imajo razmere urejene in živijo daleč nad povprečjem. Zato posebno skrbi dejstvo, da se ne sledi izvoru njihovega premoženja."
Kovanje političnega kapitala na račun negativnih čustev
"Pritisk javnega mnenja ne more biti odločujoč pri tako pomembnih spremembah, prav tako ne politični kapital, ki ga posamezna stranka kuje na račun negativnih čustev," pa opozarja poslanka Gibanja Svoboda Tamara Vonta, ki se je pri tem uprla tudi na določilo v slovenski ustavi. "Protiustavno je vsakršno spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti. Protiustavno je vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni."
"Ko nasilje zagreši Rom, se zažene vik in krik!"
Z njo se strinjajo tudi v Levici, kjer poudarjajo, da ne nikoli ne bomo podprli protriromskih ukrepov, ki bi Rome dodatno stigmatizirali, getoizirali in odpirali vrata obči nestrpnosti in sovraštvu. "Sklicatelji izpostavljate incidente, ki vas kličejo k ukrepanju in v katerih so storilci izključno pripadniki romske skupnosti. Romski učenec se je v šoli vedel nasilno, ampak ta otrok še zdaleč ni edini. Nasilje med vrstniki in nasilje učencev do učiteljev je v Sloveniji v porastu. Spomnimo se samo deklic iz Celja, ki so pretepale sošolko in jo hotele pahniti strehe, dekleta, ki je v domu za starejše fizično zlorabljala nemočno oskrbovanko, fantov, ki so hodili v šolo z nožem, ali mularije, ki okrutno pobija mačke in pse. Ampak ker je nasilje v tem primeru izvršil Rom, se žene vik in krik," pravi poslanka Levice Tatjana Greif.
Koalicija predlaga spremembe zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ko bi črtali 20-odstotno izjemne povišanje otroškega dodatka za otroke, ki ostajajo v domači oskrbi namesto v vrtcu.
Vonta: Spremeniti se mora financiranje občin
Skupina županov in predstavnikov enajstih občin je v parlamentarni postopek vložila paket zakonov za urejanje nekaterih romskih vprašanj, a ti med poslanci niso dobili zadostne podpore."Najbolj so glasni župani, ki od osamosvojitve niso naredili nič," pravi Vonta, ki meni, da je treba poseči v 20.a člen Zakona o financiranju občin, ki ureja sofinanciranje občin z evidentiranimi romskimi naselji.
"Tem občinam se za vsako proračunsko leto iz državnega proračuna zagotovijo sredstva v višini 3,5 odstotka primerne porabe občin. Občinam v statistični regiji, kjer je indeks razvojne ogroženosti višji od 125, se znesek sofinanciranja poviša za 100 odstotno. Sofinanciranje občin je po veljavnem zakonu odvisno od višine primerne porabe občine in ni odvisno od dejanskega števila Romov, ki prebivajo v občini in so jim ta sredstva dejansko namenjena. Sredstva niso namenska in občinam ni potrebno dokazovati namena porabe, zato prihaja do anomalij, kjer občine z višjo primerno porabo in majhnim številom Romov dobijo bistveno več sredstev kot občine z obratno situacijo," razlaga Vonta.
S spremembo tega člena zakona bi zagotoviti namensko porabo in nadzor nad porabo sredstev za sofinanciranje občin z evidentiranimi romskimi naselji, spremenili pa bi tudi višino sredstev po posameznih občinah in način izračuna na podlagi novih kriterijev. "Zakaj je to pomembno? Ker je bilo dve desetletji glavna premisa diskusij v lokalni skupnosti prav to, da država občinam z romskimi naselji ne nameni več denarja, ki naj bi reševal te težave. Sedaj je denar zagotovljen, težave ostajajo. Kaj pa zdaj? Zanimivo je, da so najbolj glasni prav župani, ki so na tem področju vse od osamosvojitve naredili najmanj, da ne rečem nič."
Mladoletniki v zapor?
Vonta je komentirala tudi druge predloge SDS: "Glede predlaganega še dodajam: možnost otroškega dodatka in socialne pomoči v materialni obliki že obstaja. Obenem lahko predvidevamo, da o povprečni stopnji izobrazbe Romov - seveda da se razumemo, govorim predvsem o jugovzhodu Slovenije - omenjena določba ne bo imela učinka. Potem predlog, ki predvideva možnost napotitve starejših mladoletnikov na prestajanje zaporne kazni, do te rešitve se je stroka opredelila izrazito negativno. Če obstaja konsenz o nujnosti integriranja romske skupnosti v večinsko skupnost, so za realizacijo tega cilja ključna ciljna skupina prav mladostniki, na katere smo v preteklih letih vedno znova pozabljali. Vprašanje je ali bomo ta cilj dosegli s sankcioniranjem in represijo!".
Romska problematika? Za zacetek je treba sprejet, da ni govora o Romih ampak navadnih ciganih...
Kaj pa tisto; Zakon velja za vse, za vse, pa je to res?
Prebral sem, da so trije cigani ubili mojega znanca s katerim sva se v preteklosti večkrat srečala v Ljubljani na Prešernovem trgu. Bil je globoko veren in miroljuben človek, ki se je umaknil v samoto in živel v gozdu blizu… ...prikaži več Grosuplja. Njegovi trije romski morilci se danes sprehajajo na svobodi in delajo še druga kriminalna dejanja. Srčno upam, da se se ljudem na dolenjskem ne bo strgal film in da ne bo prišlo do vsesplošnega kaosa.