Slovenija
246 ogledov

To Sloveniji napoveduje Bruselj

Denar (evri) Profimedia
Evropska komisija je napoved gospodarske rasti Slovenije za letos zvišala z 1,9 na 2,3 odstotka, za leto 2025 pa znižala z 2,7 na 2,6 odstotka.

Napoved inflacije je za letos v primerjavi s februarsko oceno znižala na 2,8 odstotka, za prihodnje leto pa zvišala na 2,4 odstotka. Kot navajajo v Bruslju, se je slovenski bruto domači proizvod (BDP) lani okrepil za 1,6 odstotka. Dodajajo, da se je domače povpraševanje izkazalo za odporno, pri čemer izpostavljajo naložbe v gradnjo, ki so se povečale za skoraj 25 odstotkov.

Uvoz je v letu 2023 po navedbah komisije upadel precej hitreje kot izvoz, tako da je neto izvoz močno prispeval k rasti. Vendar pa so na drugi strani spremembe zalog močno negativno vplivale na gospodarsko rast.

V zadnjem četrtletju lanskega leta se je rast BDP okrepila, kar je bilo deloma tudi posledica začetka obnove po avgustovskih poplavah.

Spričo popoplavne obnove ter naložb v okviru evropskega sklada za okrevanje in odpornost bodo javne naložbe ostale obsežne. Letos se bo izvoz okrepil, a obenem v Bruslju napovedujejo tudi rast uvoza, tako da bo zunanjetrgovinski saldo negativno prispeval k rasti. V prihodnjem letu bo prispevek znova pozitiven.

Višja rast letos, nižje naslednje leto

Evropska komisija Sloveniji za letos napoveduje 2,3-odstotno gospodarsko rast, kar je 0,4 odstotne točke več, kot je napovedala v zimski napovedi. Za prihodnje leto ji napoveduje 2,6-odstotno rast, potem ko ji je februarja 2,7-odstotno.

Napovedi za obe leti sta precej nad povprečjem območja z evrom in EU. Evrskemu območju Bruselj za letos napoveduje 0,8-odstotno rast BDP, za leto 2025 pa 1,4-odstotno. Za EU pa za leto 2024 napoveduje 1,0-odstotno rast BDP, za prihodnje leto pa 1,6-odstotno.

Napoved inflacije, ki je lani v povprečju znašala 7,2 odstotka, je Evropska komisija za Slovenijo za letos znižala z 2,9 na 2,8 odstotka, za prihodnje leto pa zvišala z 2,0 na 2,4 odstotka.

Javnofinančni primanjkljaj se bo povečal

Spomladanska gospodarska napoved vključuje tudi pričakovanja glede javnih financ držav članic. Po napovedih Bruslja se bo slovenski javnofinančni primanjkljaj z lanskih 2,5 odstotka BDP v letošnjem letu povzpel na 2,8 odstotka.

Tekoči izdatki se bodo predvsem zaradi indeksacije socialnih transferjev po pričakovanjih povečali, prav tako kot poraba za javne investicije, kar bo med drugim posledica ukrepov za obnovo po poplavah. Povečanje izdatkov se bo vsaj deloma izravnalo z upadom izdatkov za subvencije gospodinjstvom in podjetjem, saj Slovenija načrtuje skoraj popolno odpravo ukrepov za blažitev posledic visokih cen energije, napovedujejo na komisiji.

Evropska komisija napoveduje, da bo javnofinančni primanjkljaj leta 2025 nato upadel na 2,2 odstotka BDP. Z uveljavitvijo prispevka za dolgotrajno oskrbo z julijem prihodnje leto se bodo nekoliko povečali prihodki od socialnih prispevkov v proračun, pričakujejo v Bruslju. Postopno zniževanje izdatkov za popoplavno obnovo bo medtem vplivalo na javne naložbe, ki bodo nekoliko upadle.

Glede javnega dolga v Bruslju napovedujejo, da se bo z 69,2 odstotka BPD v letu 2023 znižal na 68,1 odstotka v letu 2024 in 66,4 odstotka v letu 2025.

Najnovejše poročilo o gospodarskih obetih v regiji, kjer deluje, je danes objavila tudi Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD). Tudi ta Sloveniji za letos napoveduje 2,3-odstotno krepitev BDP, za prihodnje leto pa 2,6-odstotno.

dezurni@styria-media.si

Komentarjev 5
  • PasjaProcesija 12:10 15.maj 2024.

    "... izpostavljajo naložbe v gradnjo, ki so se povečale za skoraj 25 odstotkov... Spričo popoplavne obnove ter naložb v okviru evropskega sklada za okrevanje in odpornost bodo javne naložbe ostale obsežne". Vse skupaj se prebere: "Sicer bo rast BDP nižja ...prikaži več od inflacije, vendar so zaradi poplav rezultati boljši od pričakovanj". Svet gre lahko k vragu, ekonomija bo iz tega potegnila kak lep matematičen zaključek. Recimo limitiranje proti nič. Najbolj neuporabna veda, namenjena nadvladi drugih strok.