Vsako leto 22. aprila obeležujemo svetovni dan Zemlje. Letošnji nas nagovarja, da se katastrofične posledice podnebnih sprememb še da omiliti. Postavljenih je pet stebrov obnove, in sicer saditev dreves, hrana in okolje, globalno čiščenje, klimatska pismenost in globalni izziv za Zemljo.
Svetovni dan Zemlje obeležujemo tudi v Sloveniji. Poleg ozaveščanja so v tem tednu že številne skupnosti pripravile akcije pospravljanja odpadkov ali sajenja dreves. "Socialna distanca ne pomeni, da ne smete uživati v naravi, če to počnete odgovorno." so zapisali v organizaciji Alpe Adria Green (AAG).
Več kot 190 držav je na 22. april 2016 je slovesno podpisalo pariški podnebni sporazum, ki predvideva okrepljen globalni odziv na posledice podnebnih sprememb. Omejiti želi dvig globalnega segrevanja na manj kot dve stopinji Celzija do konca stoletja v primerjavi s predindustrijskim časom, kot tudi izpust toplogrednih plinov in ponuditi finančno pomoč manj razvitim državam k prilagoditvam.
Kaj lahko storim jaz?
V AAG ljudem predlagajo, naj podprejo opraševalce, za kar so se vnovič zavzeli tudi v Čebelarski zvezi Slovenije, počistijo plastiko v parku, posadijo drevo in cvetoče rastline, zmanjšajo porabo, jo spremenijo v ponovno uporabo, naj ne uporabljajo pesticidov in kemikalij na vrtu ter naj varčujejo z vodo.
Kot so zapisali na Inštitutu za zdravje in okolje, bo 30. aprila Slovenija dosegla svoj dan ekološkega dolga.
To pomeni, da bomo Slovenci do 30. aprila porabili vsa Zemljina sredstva, ki jih lahko naš planet obnovi v enem letu. Preostalih osem mesecev bomo živeli v t. i. ekološkem dolgu. Od marca pa je na voljo tudi slovenski kalkulator za izračun lastnega ekološkega odtisa, kjer lahko vsakdo izračuna svoj dolg glede na lastno vedenje. Povprečni Slovenec za svoje navade potreboval več kot tri planete v velikosti Zemlje.
Slovenska strategija v boju proti podnebnim spremembam
Na ministrstvu za okolje so prav tako postregli z zanimivimi podatki, in sicer da je Slovenija prva ocenjena zelena država na svetu v National Geographicu. Na lestvici skrbi za okolje, ki jo sestavljajo na ameriški univerzi Yale, pa med 180 državami zaseda peto mesto.
Vlada bo v kratkem sprejela dolgoročno podnebno strategijo Slovenije do leta 2050, danes jo je predstavil okoljski minister Andrej Vizjak.
Kljub temu pa ni možno počivati na teh lovorikah, saj zgolj proglasitev za zeleno državo še ni dovolj. Na novinarski konferenci je danes minister Vizjak dejal, da je potrditev resolucije o dolgoročni podnebni strategiji Slovenije do leta 2050 pomembno simbolno dejanje ob svetovnem dnevu Zemlje.
Dokument za obdobje do leta 2030 sloni na že sprejetih odločitvah, opredeljenih v Strategiji razvoja Slovenije 2030, Nacionalnem energetsko podnebnem načrtu (NEPN), nacionalnem programu razvoja prometa do leta 2030, nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020-2030 in drugih dokumentih. Za obdobje do 2050 pa te dokumente nadgrajuje in zastavlja cilje, je pojasnil minister.
Strategija vključuje ukrepe na več pomembnih področij, od infrastrukture, opuščanja rabe fosilnih goriv, industrijskih in preostalih emisijah in spodbujanje investicij v bolj zeleno gospodarstvo.
Izvajanje strategije bo naloga za vse resorje, zato se bo podnebna politika preselila v kabinet predsednika vlade, kjer bodo predvidoma ustanovili posebno službo, ki bo koordinirala in usmerjala načrte posameznih ministrstev, da bodo v skladu s podnebnim prehodom, je še danes dejal minister.
Zanimive številke
Na statističnem uradu so povzeli še nekaj okoljsko relevantnih podatkov za Slovenijo. Kot so navedli, vsak od nas letno odvrže preko 113 kilogramov odpadne embalaže. V Sloveniji smo leta 2019 izpustili v zrak 18,8 milijona ton emisij toplogrednih plinov v ekvivalentu ogljikovega dioksida (CO2), kar znaša devet ton na prebivalca. Promet je eden večjih virov emisij toplogrednih plinov, saj prispeva skoraj polovico vseh emisij CO2. Število potnikov v javnih oblikah prevoza se je med letoma 2010 in 2019 povečalo za 10 odstotkov, a se je hkrati za enak delež povečalo tudi število registriranih osebnih avtomobilov. Kot so dodali, so se investicije v varstvo okolja v opazovanem obdobju zmanjšale za 40 odstotkov. V letu 2010 je bilo za to namenjenih 408 milijonov evrov, v 2019 pa 243 milijonov evrov.
Na portalu Bolha.com so navedli, da so lani objavili 7274 oglasov za rabljene kavbojke. Če bi bile vse prodane, bi prihranili 27 milijonov litrov vode.
Kako bodo obeležili dan Zemlje drugje po svetu?
Na pobudo ameriškega predsednika Joeja Bidna se danes začenja dvodnevni virtualni podnebni vrh, na katerega je Biden povabil 40 voditeljev držav. Med njimi so največja gospodarstva, pa tudi države, ki jih podnebne spremembe najbolj ogrožajo. Vrh bo poudaril nujnost ukrepanja in izpostavil gospodarske prednosti odločnejšega ukrepanja. To bo tudi pomemben mejnik na poti do Konference ZN o podnebnih spremembah (COP26), ki bo novembra v škotskem Glasgowu.
Ameriški predsednik, ki je ZDA vrnil k pariškemu sporazumu, je na vrh med drugim povabil 17 članic Ekonomskega foruma o energiji in podnebju, ki ga vodijo ZDA. Te države so odgovorne za 80 odstotkov globalnih izpustov toplogrednih plinov, obenem pa tudi za 80 odstotkov globalnega bruto domačega proizvoda (BDP). Med drugimi je udeležbo na vrhu potrdil kitajski predsednik Xi Jinping. Kitajska in ZDA sta sicer pred nekaj dnevi sprejeli skupno izjavo, v kateri sta se zavezali k sodelovanju pri spopadanju s podnebnimi spremembami.
