Zoran Janković: O ovadbi zaradi domnevnega dogovarjanja za seks v zameno za zaposlitev

Iz ovadbe Slovenija Janković dvakrat sprejel spolni odnos v zameno za ureditev zaposlitve

Odziv Zorana Jankoviča: Zakaj so podatki javni?

Zoran Janković se v odzivu na objavo vsebin kazenskih ovadb na portalu Pod črto, ki jih naj bi jih portalu posredovalo tožilstvo, sprašuje, ali je tožilka Blanka Žgajnar ugotovila, da njene obtožbe nimajo realnih možnosti, da bi uspele na sodišču, ter poskuša z njim dokončno obračunati prek javnosti in medijev namesto na sodišču.

"Zakon določa, da preiskava ni javni postopek, zato se sprašujem, ali je mogoče tožilka ugotovila, da njene neutemeljene obtožbe nimajo realnih možnosti, da bi uspele na sodišču," v sporočilu za javnost, ki je bilo medijem posredovano pozno popoldne, pravi Janković, ki in dodaja, da je bilo do sedaj že devet sodb rešenih v njegovo korist. Jankovič zato meni, da tožila Blanka Žgajnar skuša z njim "dokončno obračunati preko javnosti in medijev namesto na sodišču"

"Da bi namreč tožilstvo lahko predložilo takšne informacije kot informacije javnega značaja, bi te skladno z zakonom (ZDIJZ) morale biti takšne, da po vsebini ne bi škodovale izvedbi kazenskega postopka. Temu je po mojem mnenju lahko zadoščeno le, če je povsem jasno, da so zoper mene sproženi kazenski postopki v celoti neutemeljeni in so torej bili podatki predloženi javnosti izključno z namenom moje diskreditacije, ki je bila sicer prej načrtovana v postopku pred sodiščem."

Jankovič glede na današnje pisanje medijev, pričakuje takojšnje ukrepanje državnega tožilca Draga Škete in pravosodnega ministra Gorana Klemenčiča "zaradi protipravnega delovanja tožilke, namenjenega očitno zgolj moji javni diskreditaciji, in prevzem objektivne odgovornosti s strani obeh."

"Nikoli nisem prejel nobene podkupnine"

Ljubljanski župan je v ovadbah osumljen sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje, napeljevanja k zlorabi položaja, pranja denarja in zatajitve finančne obveznosti oziroma utaje davkov. Po navedbah portala Pod črto, je iz ovadb razvidno, da ugotovitve policije temeljijo na izpovedih prič, zaseženi dokumentaciji, kot so pogodbe in dopisovanje po elektronski pošti, v enem primeru pa tudi na prisluškovanju Jankovićevi telefonski komunikaciji.

Janković je trenutno v sedmih postopkih pred pravosodnimi organi, v zadevi Niš pa je bil pravnomočno oproščen.

Pd črto med drugim povzema vsebino kazenske ovadbe v zadevi Stožice, v kateri se Jankovića in soovadene sumi, da naj bi projektnemu podjetju Grep pri financiranju gradnje športnega parka Stožice z navidezno pogodbo pomagali pri preslepitvi bank in EU.

"Ponovno zavračam vse neutemeljene obtožbe, ki so nastale na podlagi izmišljenih in neupravičenih podtikanj. Nikoli nisem sprejel nobene podkupnine niti kogarkoli izsiljeval za karkoli," še dodaja Jankovič, ki, kot pravi, še vedno verjame v slovensko sodstvo in je prepričam, da lahko doseže pravico na sodišču, nikakor pa ne na ulici oziroma pred sodiščem.

Žgajnarjeva: Razkritje podatkovne ne bo škodilo preiskavi

Na tožilstvu so glede posredovanja kazenskih ovadb pojasnili, da zakon o dostopu do informacij javnega značaja v osnovi določa dostop do vseh dokumentov, ki so bili sestavljeni v okviru delovanja organa, razen če je podana katera od izjem. V obravnavanem primeru sta v poštev prišli dve izjemi, to so osebni podatki in pa interesi kazenskega postopka.

Državna tožilka, ki dela na omenjenih zadevah, je Blanka Žgajnar, ki pa je ocenila, da razkritje podatkov ne bi škodilo interesom kazenskega postopka. V primeru zadeve "farmacevtka" je državna tožilka Žgajnarjeva na sodišče vložila zahtevo za preiskavo. Ker je državna tožilka v konkretni zadevi presodila, da razkritje podatkov ne bo škodilo kazenskemu postopku, uradna oseba tožilstva za dostop do informacij javnega značaja ni imela podlage, da zavrne dostop do dokumentov. So bili pa v kazenskih ovadbah zaradi varovanja osebnih podatkov ti prikriti.

Kozinc: Neobičajno in zaskrbljujoče

Tudi zastopnik farmacevtke Miha Kozinc poudarja, da preiskava ni javna, postopkom tožilstva pa se čudi. Ob tem se mu zdi še bolj nerodno objavljanje ovadbe zato, ker so prisluhi v fazi pritožbe in bo drugostopenjsko sodišče odločalo, ali so sploh veljavni dokazi.

"Precej neobičajno in zaskrbljujoče je, če bodo to počeli sedaj v vseh postopkih," je dejal Kozinc in opozoril na poseg v zasebnost. "Ne vem, kaj je tožilstvo vodilo do tega, razen če mislijo, da se jim res tako slabo piše," se sprašuje tudi odvetnik. Kot je dejal za STA, resno razmišlja o ukrepih proti tožilstvu in tožilki. Tako ne izključuje kazenskih ovadb, tožb in tudi drugih pravnih postopkov. Omenil je tudi možnost predloga za nadzor nad delom tožilke.

Na vrhovnem tožilstvu so sicer zatrdili, da je presoja o tem, da razkritje podatkov iz kazenske ovadbe ne bi škodilo interesom kazenskega postopka, v rokah državne tožilke, do katere se generalni državni tožilec ne more opredeliti, saj ni seznanjen s kazenskimi zadevami. V skladu z zakonom so državni tožilci pri podajanju takšne ocene samostojni in avtonomni in v njihovo presojo generalni državni tožilec tudi ne posega.

Informacijska pooblaščenka prikimala sodišču

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik pa je pritrdila, da med informacije javnega značaja spadajo tudi kazenske ovadbe policije, pri čemer pa obstajajo zakonske izjeme. A izjeme mora vedno pretehtati tisti organ, na katerega je prosilec naslovil svojo zahtevo, pravi Prelesnikova.

Pojasnila je tudi, da se je portal Pod črto v primeru razkritja informacij glede zaposlitve farmacevtke konec lanskega leta obrnil tudi na njih, ko tožilstvo portalu ni želelo posredovati dokumentov oz. informacij z utemeljitvijo, da je postopek v teku in bi lahko razkritje škodovalo izvedbi postopka. Takrat tudi pooblaščenka ni omogočila do dostopa do teh informacij. "Sedaj pa je očitno stvar tako zrela, da je tožilstvo precenilo, da več ni treba, da je skrito za javnost," je dodala za STA.