Bralko nekdanja banka, pri kateri nima več odprtega računa, še vedno zasipa z e-pošto. Od nje zdaj zahteva, da se osebno zglasi v poslovalnici, če se želi odjaviti od prejemanja obvestil, trdi. Argument banke naj bi bil, da nimajo pravne podlage, da jo prenehajo obveščati.
Pa to drži? Po splošni uredbi o varstvu podatkov mora upravljavec zagotoviti le, da lahko posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, privolitev za obdelavo svojih podatkov prekliče enako enostavno, kot jo je dal, in kadar koli.
Uredba sicer ne določa, da je treba privolitev vedno dati in preklicati z enakim dejanjem, a vodja državnih nadzornikov Eva Kalan Logar pojasnjuje, da "kadar je privolitev pridobljena z elektronskimi sredstvi s samo enim klikom miške, podrsljajem ali pritiskom na tipko, morajo imeti posamezniki v praksi možnost, da privolitev enako preprosto tudi prekličejo".
Natančneje: "Kadar je privolitev pridobljena z uporabo uporabniškega vmesnika, specifičnega za storitev (na primer prek spletišča, aplikacije, računa za prijavo, vmesnika naprave interneta stvari ali po elektronski pošti), ni dvoma, da mora imeti posameznik možnost preklicati privolitev prek istega elektronskega vmesnika, saj bi bil za prehod na drug vmesnik zgolj zaradi preklica privolitve potreben neupravičen trud."
Poleg tega pa mora imeti posameznik možnost, da privolitev prekliče brez škode, pravi sogovornica, kar med drugim pomeni, da mora upravljavec preklic privolitve omogočiti brezplačno ali brez znižanja ravni storitve.
A "če je posameznik privolitev podal neposredno na okencu banke, uredba banke v ničemer ne omejuje, da tudi preklica privolitve ne bi zahtevala osebno na okencu".
Enako velja za vse druge tovrstne privolitve. Če ste recimo na drugem koncu Slovenije na list papirja zapisali svoj e-mail in se strinjali s tem, da vam pošiljajo promocijska e-sporočila, podjetja kljub vašim e-sporočilom ali klicem nič ne omejuje, da vaše prošnje preslišijo, dokler se osebno ne zglasite tam, kjer ste dokument podpisali. Koliko je takšnih primerov v praksi, je težko ugotoviti, a dejstvo je, da zakonsko podjetij pri tovrstnem ravnanju nič ne omejuje.
"Načeloma velja", a očitno obstajajo izjeme
Na slovenskih bankah imajo medtem med seboj nekoliko drugačne pristope, kar se tiče prijave ali odjave na prejemanje obvestil.
"Sprva želimo poudariti, da ne moremo komentirati konkretnega primera, zato stranki vsekakor svetujemo, da kontaktira svojo banko. Načeloma pa velja, da banka stranki, ki je zaprla bančni račun in nima več aktivnih produktov oziroma odprtih terjatev, ne pošilja obvestil. Strankam omogočamo različne komunikacijske poti, preko katerih se lahko prijavijo oziroma odjavijo od obveščanja. Te poti so lahko s fizično prisotnostjo ali digitalne – elektronske poti. Uporaba poti je odvisna od statusa stranke – računov, na katere je stranka povezana in oblike ter vsebine obvestil, ki jih stranka prejema," pravijo na NLB.
"Posameznik da Addiko banki privolitev obdelave osebnih podatkov za namene, opredeljene v privolitvi, ki velja do preklica. Ko posameznik v delu ali v celoti prekliče svojo privolitev, Addiko banka njegovih podatkov za te namene, za katere je podal preklic, ne bo več uporabljala. Posameznik lahko prekliče svojo privolitev z izpolnitvijo obrazca, ki ga banki posreduje na enega od načinov, na katerega banka omogoča oddajo privolitve posameznikom. Posamezniki se vedno lahko odjavijo od prejemanja sporočil banke preko komunikacijskega medija, na katerega so prejeli določeno sporočilo. Povezava do odjave oz. informacija, kako odjavo realizirati, se nahaja v sporočilu banke. Zahtevo posameznika po preklicu nato Addiko banka zabeleži v svojem sistemu in jo začne uveljavljati nemudoma oziroma najkasneje tri dni po prejemu," podobno pojasnjujejo na Addiko banki.
Na UniCredit banki pa so nam zagotovili, da obvestila pošiljajo zgolj obstoječim strankam z odprtim računom.
V primeru, da vas zasipajo z neželeno pošto, na katero se niste naročili, se lahko obrnete na Agencijo za komunikacijska omrežja in storitve (info.box@akos-rs.si). Če je podjetje vaše osebne podatke brez vaše vednosti dalo ali prodalo drugemu podjetju, pa se lahko obrnete na informacijsko pooblaščenko (gp.ip@ip-rs.si).
Hvala avtorici za prispevek tistim, ki tega ne vedo..
Osnovno pravilo je, da ne dajaj maila vsaki budali. Bom samo namig dal, potem pa naj si vsak sam zgugla: 10-minute mail, temp mail...
Vem za primer, ko je banka SKB še mesece pošiljala izpiske nekomu, ki je že zdavnaj zaprl račun. Izpiski za račun, ki ga ni več ???