Pogosto rečemo, da se na starejše v današnji družbi kar nekako pozabi. K temu bržkone pripomorejo aktualne geopolitične razmere in tehnološki razvoj družbe, ki mu starejši vse težje sledijo. Današnji življenjski tempo je za marsikoga prenaporen, zato ni čudno, da tako pogosto prihaja do izgorelosti. Ob vsem tem so tudi družine institucionalno razbite na osnovno celico. Svojci doživljajo občutek krivde, ker ne morejo poskrbeti za ostarele starše, četudi bi si to želeli. Čeprav starejši poročajo, da je za osnovne življenjske potrebščine (prehrana in nega) v osnovi poskrbljeno, je običajno okrnjeno predvsem zadovoljevanje višjih potreb po Maslowi piramidi, kot so potreba po bližini, druženju, socialnih stikih in občutku pripadnosti.
To se je še posebej izkazalo v času pandemije covida-19, ko je veliko starejših doživljalo najrazličnejše stiske, težave, tesnobo, apatijo, zmedenost, izgubo motivacije ... Te so se pojavile, ker je spremenjena dnevna rutina močno zarezala v njihov ustaljen vsakdan. Negotovo situacijo med starejšimi je ekipa srčnih ljudi izkoristila za nastanek lepe in uspešne zgodbe. Po realiziranem in zaključenem razvojnem socialnovarstvenem programu pomoči osebam z demenco so se na podlagi izkušenj na terenu odločili nadaljevati z individualno prilagojeno pomočjo starejšim na njihovem domu in ustanovili Društvo za pomoč v tretjem življenjskem obdobju. Osnovna naloga društva temelji na zagovorništvu in družabništvu.
V novembru in decembru bomo na Žurnal24.si in Med.Over.Net v okviru projekta Podarimo srečo 2023 znova delili srečo. Vizija projekta je ustvariti celostni komunikacijski ekosistem, v katerem bomo v sodelovanju s partnerji bralcem ponudili preverjene in kakovostne informacije ter nasvete, da bodo prazniki še bolj srečni in pravljični za vse. Ker srečen je tisti, ki deli ...
Ob tem je treba poudariti, da družabniki oz. zagovorniki ne izvajajo osebne nege ali administrativnih nalog, kot ljudje zmotno mislijo. Z razvojem in izvajanjem programa ter projektov individualnega zagovorništva ter individualnega in skupinskega družabništva za starejše v Sloveniji nudijo celostno podporo na naslednjih področjih: pomoč pri urejanju osebnih zadev in pridobivanju socialnih pravic, spremstvo do javnih institucij, prevajanje in opolnomočenje pri komunikaciji ter pridobivanju informacij, spremljanje na pokopališča, tržnice, na družabne, kulturne in izobraževalne dogodke, po nakupih, učenje pri rokovanju s sodobno tehnologijo.
"Treba je pogledati z drugega zornega kota. V že obstoječemu življenju poskušamo doseči sinergijo solidarnosti ter pomoči. Včasih je ravno zagovornik ali družabnik pomembna oseba, ki v dinamiko družinskih odnosov vnese svežino, upanje in razbremenitev. Zato je pomembno govoriti o zagovorništvu in družabništvu povsem enakovredno kot o osebni negi. Vrste pomoči so odvisne od potreb posameznika. Če poiščemo skupni imenovalec, gre v glavnem za potrebo po razrešitvi življenjske situacije, pogovoru, spremstvu in učenju," razlaga ustanoviteljica in predsednica društva Vlasta Hojan.
Povpraševanja vedno več
Ker trenutno na terenu deluje le osem prostovoljcev, vseh starejših ne morejo doseči. Društvo za pomoč v tretjem življenjskem obdobju je namreč organizirano kot nepridobitna, neprofitna, prostovoljna, humanitarna organizacija. Njihov primarni cilj je nuditi pomoč in podporo starejšim osebam nad 65 let, ki bivajo v domačem okolju.
Največ povpraševana beležijo znotraj Mestne občine Ljubljana, vse več zanimanja je tudi v bližnjih občinah v Osrednjeslovenski statistični regiji, kot so Medvode, Škofljica, Mengeš, Domžale, Brezovica, pa tudi v Novem mestu. V lanskem letu so opravili preko 300 obiskov na domu in pomagali vsaj 50 različnim uporabnikom. "Zavedamo se, da naša pomoč ne more doseči vseh starejših oseb, ki tovrstno storitev potrebujejo. Tisti, ki so je deležni, so nam zelo hvaležni, kar je najpomembnejši kazalnik našega delovanja," nam pove ustanoviteljica društva.
Splošni javnosti, starejšim in vsem, ki imajo vprašanja, omogočajo svetovanje po telefonu 01-810-93-10, od ponedeljka do srede med 10. in 17. uro ter od četrtka do petka med 8. in 15. uro. Prijavi se lahko vsakdo ne glede na socio-ekonomski status, oviro ali kronično bolezen. Prijavijo se lahko starejše osebe same ali pa to v njihovem imenu storijo svojci, prijatelji ali zakoniti skrbniki. Prijava je možna preko elektronske pošte: info@drustvozapomoc.si, na svetovalni telefon 01-810-93-10 ali z izpolnitvijo kratkega kontaktnega obrazca na vstopni spletni strani društva: www.drustvozapomoc.si.
Ob prejeti podpori in pomoči starejše osebe postanejo bolj zadovoljne, mnoge izmed njih ponovno obudijo aktivnosti, ki jih niso počeli že vrsto let, pa čeprav v manjšem obsegu, npr. vožnja z mestnim avtobusom, obisk gledališča, razgibavanje in športna aktivnost, vključitev v študijske krožke ali tematska društva. Njihova prisotnost je namenjena predvsem spodbudi posameznika za spremembo. "Brez volje in energije uporabnika ne moremo ničesar spremeniti na bolje. Občudovanja vredno je, kaj zmore človek doseči, če le ima podporo in voljo. Saj veste, kaj pravijo: 'Kjer je volja, tam je pot.' Zato se naše načelo glasi, da je najprej treba spremeniti sebe, da lahko kasneje spremeniš svet okoli sebe. Napredki so in resnično lepo jih je doživeti. To ti da energijo za naprej," omeni predsednica društva.
Ker si številne starejše osebe zelo težko priznajo oz. sprejmejo, da potrebujejo pomoč, saj jih ob tem preveva občutek manjvrednosti, je umirjena, iskrena in enakovredna komunikacija temeljnega pomena za vzpostavitev zaupanja in sodelovanja. "Uporabnikom resnično ogromno pomeni, da na obisk prihajajo preprosti, pogovorljivi, "življenjski" in prijazni družabniki z osvojenim osnovnim vrednotnim sistemom, ki so pri reševanju problemov pozitivno naravnani. Najbolj pomembno pa je, da se znajo vživeti v starejšo osebo, jo spodbujati in sprejemati takšno kot je, brez kakršnih koli predsodkov," razlaga Hojan.
Pomembno vlogo zato odigra splošna razgledanost in čustvena inteligenca družabnika, ki mu omogoča, da zna prepoznati ranljivost, neprijetne situacije ali morda tematike, ki v starejši osebi sprožijo podoživljanje neprijetnih občutij ali travm iz preteklosti. "Starejše osebe prisegajo na srčnost, odprtost, nesebičnost, poštenost, spoštovanje kot tudi hudomušnost, ki razelektri neprijetno situacijo. Izjemno so vesele, ko vidijo, da jih družabnik skuša razumeti, se prilagoditi trenutni situaciji, je nepristranski in nanj gleda kot na enakovredne sogovornike, ki si zaslužijo dostojanstveno obravnavo," nadaljuje sogovornica.
Ozaveščenje vedno boljše, spremembe vseeno ključne
Čeprav bi želeli pomagati širšemu krogu starejših, se zaveda, da to vselej ni možno. Zato upajo na pomoč in podporo MOL in države. Obenem pozdravljajo vse boljšo ozaveščenost o aktualni problematiki staranja med vsemi starostnimi skupinami in prve pozitivne premike pri naslavljanju tega področja v zadnjih nekaj letih. Veseli jih, da država preko različnih iniciativ, med drugim s sprejetjem Strategije dolgožive družbe iz leta 2017, Zakona o osebni asistenci, Zakona o dolgotrajni oskrbi, ki bo v prvem delu podprl področje oskrbovalca družinskega člana in bo začel veljati 1. 1. 2024, ZPCP subvencionirana IJPP vozovnica za upokojence in invalide, povečana gradnja oskrbovanih stanovanj, večkratne uskladitve mesečnih pokojnin, želi izboljšati položaj starejših.
"Potrebno je najti dobre prakse pri krepitvi mreže izvajalcev pomoči na domu, ki ne pokrivajo zgolj osebne nege, ampak tudi socialne, zagovorniške in družabne aktivnosti na individualni ravni. Verjamemo, da je na področju socialnega varstva pomembno sofinanciranje programov, ki podpirajo dostojno življenje starejših na njihovem domu. Premiki vsekakor so, vendar neštetih in konstantih sprememb večina starejših ne razume ali pa jim ne sledi," meni.
Tako se spet vračamo na želje po spremembah in pripravljenosti za sprejetje pomoči. Motivacijo za opravljanje dela, ki temelji na prostovoljstvu, sogovornica najde v zgodbah s terena, ki se jo pogosto dotaknejo.
dezurni@styria-media.si