''To je žaljivo! Kdor bi nas rad spremenil v sužnje, je ostal v letu 1948!''

"Strinjamo se, da je neustavno, da je 130.000 ljudi brez izbranega osebnega zdravnika. Strinjamo se z zahtevo o ohranitvi dostopnega javnega zdravstva. Tudi nas skrbijo interesi kapitala, ki, roko na srce, krojijo usodo javnega zdravstva že zadnjih 30 let, spomnimo se samo vseh dobaviteljskih afer, pa je bila verjetno odkrita le peščica," svoje pismo začenjajo mladi zdravniki.

Poudarjajo, da je izjemno pomembno, da so zdravniki in bolniki zavezniki, saj da na tem temelji vsako zdravljenje: "Zato menimo, da je zbiranje pred zdravstvenimi domovi, kjer delajo zdravstveni delavci, ki javnega zdravstvenega sistema še niso zapustili ter se je nanje zgrnila še obilica dodatnega dela kolegov, ki pritiskov niso več zmogli in so zato odšli, naravnost žaljivo!"

Poudarjajo, da za delovanje zdravstva niso odgovorni zdravniki, ampak politiki, ki o zdravstvenem sistemu odločajo.

Ker vodstvene kadre javnih zavodov nastavlja lokalna (zdravstveni domovi) in državna politika (bolnišnice in oba UKC), se sprašujejo se, zakaj protesti ne potekajo pred ZZZS, Ministrstvom za zdravje in mestnimi hišami? To so namreč po njihovem ustanove, odgovorne za zdravstveni sistem.

Dejan Mijović

Poleg nesmiselne lokacije protestov so po njihovih ocenah nesmiselne tudi nekatere zahteve in pogledi njihovih organizatorjev, saj ne vodijo k stabilnemu javnozdravstvenemu sistemu.

"Kdor bi rad zdravnike spremenil v sužnje, je očitno miselno ostal v letu 1948. Ali ni absurdno, da so idejni vodje protestov nekdanji ključni funkcionarji v zdravstveni politiki, ki so s svojimi zgrešenimi strategijami, pri katerih vztrajajo še sedaj, pripeljali slovensko zdravstvo na točko, kjer je danes? Izjemno nesramno je, da želijo dr. Keber in privrženci reševanje primarnega zdravstva obesiti na pleča najmlajših in najmanj izkušenih zdravnikov – sekundarijev in specializantov. Tudi za nas veljajo delavske pravice," poudarjajo.

Nadaljujejo, da zdravstvenega sistema brez zdravnikov in drugih zdravstvenih delavcev ni: "Župan Ljubljane razlaga o desetinah milijonov evrov, ki so že bili in še bodo vloženi v zidove ZD Ljubljana. A brez zdravstvenih delavcev bodo to le prazne stavbe."

Prizor iz slovenske zdravstvene ustanove. Anže Petkovšek

Da je zmeda še večja, je svojo podporo stavki izrazil Robert Golob, ki je premier vlade z izjemno široko podporo v parlamentu in zagnanim ministrom za zdravje: "Čez noč lahko sprejmejo kakršenkoli zakon in ukrepe, ki bi reševali slovensko zdravstvo! Premierju in ministru za zdravje predlagamo, da namesto, da pri svojih odločitvah upoštevata predloge iniciative, ki ne loči niti med javnim in zasebnim zdravstvom, v reševanje težav vključita  zdravstvene delavce, ki v javno-zdravstvenem sistemu dejansko delajo."

Javni napadi na zdravnike in ostale zdravstvene delavce, trdijo, lahko pomenijo le eno – da namesto reševanja težav preusmerjajo pozornost na grešne kozle, ki pa to vlogo odločno zavračamo!