Tako delojemalska kot delodajalska stran sta vladi posredovali usklajene pripombe. Na sindikalni strani se je pod dokument predlaganih sprememb in dopolnitev vladnih izhodišč, ki je javno dostopen, denimo podpisalo osem konfederacij.
"Prispevajo naj tisti, ki imajo več"
"Nas je pri izhodiščih za nov socialni sporazum zanimalo predvsem, kako ohraniti kakovost življenja državljank in državljanov in ne pustiti, da bi krizo reševali predvsem na njihov račun. To za nas pomeni, da morajo tisti, ki imajo več, tudi več prispevati v skupno dobro," je za STA dejal predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj.
Kot je tudi poudaril, si želijo, da bi imel socialni dialog osrednje mesto, za kar se je zavzel tudi premier Janez Janša. A vlada te napovedi po Štrukljevih besedah za zdaj ne uresničuje, na kar kažejo smernice rebalansa ter načrta za znižanje davkov za podjetja in uvedbo socialne kapice, ki "za seboj nimajo nobenega soglasja ali dogovora s sindikati".
Spremenili bodo časovne roke
Predsednik Pergama Janez Posedi je medtem med ključnimi pripombami na vladna izhodišča za izpostavil spremembe časovnih rokov. Sindikati namreč predlagajo, da bi nov socialni sporazum veljal zgolj med letoma 2012 in 2015 in ne med letoma 2012 in 2017. Prav tako so se zavzeli, da bi 20. junij, ki si ga je vlada zastavila za skrajni rok za podpis sporazuma, postal zgolj rok, do katerega si bodo to prizadevali storiti.
Sindikalna stran je tako to točko napisala popolnoma na novo, pri čemer je med drugim izpostavila potrebo po odličnosti sistema, dostopnosti vzgoje, izobraževanja in znanja, vzpodbudo poklicnega in strokovnega izobraževanja, posodabljanje vsebine programov in njihovo prilagajanje potrebam dela ter boljše sodelovanje znanosti z gospodarstvom in negospodarstvom.
Poleg tega so sindikati izhodiščem dodali poglavje o delovanju pravne države in pravni varnosti, pri čemer so poudarili, da je medsebojno povezan in usklajen sistem pravne varnosti temelj za zagotavljanje pravičnega okolja, "ki vzpodbuja gospodarsko rast, zmanjšuje delež sive ekonomije, preprečuje nelojalno konkurenco, ustvarja trajnostni razvoj in družbeni napredek".
Delodajalci manj sprememb
Delodajalska stran je do vladnih izhodišč novega socialnega sporazuma bolj prizanesljiva. Kot je povedal generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije (ZDS) Jože Smole, so delodajalci izhodišča podprli že na prvi seji Ekonomsko-socialnega sveta (ESS) pod Janševo vlado na Brdu pri Kranju, tako da so zdaj na dokument podali le manjše popravke.
Podrobneje o njih ni želel razglabljati, saj da na ta način usklajevanje med socialnimi partnerji ne bi moglo biti uspešno. "Največja napaka dialoga s prejšnjo vlado je bila, da se je odvijal preko medijev in ne za pogajalsko mizo," je menil.
Na splošno ima o pripombah delojemalske (in delodajalske) strani pomislek, ker da ne gre toliko za pripombe na izhodišča, temveč predvsem na samo vsebino, ki bo drugi del procesa sprejemanja dokumenta. To lahko usklajevanja in sprejem novega sporazuma zavleče, je izpostavil.
Po Smoletovih besedah bodo socialni partnerji pripombe obravnavali na prihodnji seji ESS.
Kdaj bo konec socialističnega populizma?Zelo, lepo (socialno) se sliši, da naj tisti z višjimi dohodki prispevajo več, realnost pa je tako, da si večina obrtnikov in podjetnikov že vseskozi obračunava prispevke od minimalne osnove.Dvigovanje davčne stopnje bi… ...prikaži več tako verjetno prineslo še manj denarja. Sicer pa v ekonomiji velja za dober davek tisti z nizko davčno stopnjo in čim manj izjemami. Tako se (legalneno!) izogibanje plačilu davkov preprosto ne splača, ob tem pa plačaš enako davka ne glede na način izplačila. Sedaj pa mnogi precej časa namesto za osnovno dejavnost (služenje denarja) porabijo za davčne telovadbe.
...te sindikate bi blo potrebno sterat vse v 3 PM...samo zmedo delajo...
Mar nebi tisti, ki potegne 5000 e lahko plačal 20 ali 30 % .Če pa človeku z 500 e požeremo še 50 e torej 10 %, pa bi vas rad videl preživeti s takim denarjem. To je topla voda.