V stanovanjih samih živi skoraj 22 tisoč ljudi, ki so starejši od 80 let, starejših od 65 let pa je v hišah ali stanovanjih samih skoraj 65 tisoč, kažejo podatki, ki so jih pripravili na statističnem uradu.
Samo v torek so imeli gasilci kar tri intervencije, v katerih so vdrli v taka stanovanja – dve v Ljubljani in eno v Mariboru. V enem je bila oseba že mrtva, v drugem onemogla in v tretjem poškodovana. Tako v Gasilski brigadi (GB) Ljubljana kot v Poklicni gasilski enoti (PGE) Celje sicer pravijo, da bistvenega povečanja tovrstnih intervencij ne opažajo. "Imamo približno 85 do sto takih intervencij na leto. Običajno pokličejo sosedje, redkeje sorodniki, pogostost se običajno poveča ob prostih dneh, najbrž zato, ker so takrat doma in opazijo, da je nekaj narobe," je povedal Jože Ložnar Kranjc, namestnik poveljnika GB Ljubljana, ki se ne spomni primera, da bi odpirali enostanovanjsko hišo. "Najbrž imajo ti ljudje boljšo socialno mrežo ali pa sosedje in svojci razbijejo okno in sami vstopijo ter ne kličejo gasilcev," ocenjuje. Dve tretjini starejših od 80 let, ki živijo sami, sta sicer v mestnih naseljih.
Dati komu ključe ali ne
"Lani je bilo takih intervencij sedem, letos pa osem," pravi direktor PGE Celje Janko Požežnik. "Večina jih je v blokih, v hišah jih skoraj ni. Verjetno se ti drugače organizirajo, komu dajo ključe. Najboljši nasvet bi bil, da imajo starejši nekoga, ki mu zaupajo in mu dajo ključe, da jih pride pogledat," dodaja Požežnik.
"Da bi komu zaupali ključe, je stvar vsakega posameznika, lahko je tudi precej tvegano in starejšega spravi v stisko. Dobro pa je imeti socialne stike in dobre sosedske odnose," ocenjuje Polona Milek, pomočnica direktorice Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana.
Direktorica Liljana Batič izpostavlja, da nacionalna strategija socialne varnosti ni več institucionalno varstvo za starejše, torej da bi ljudi trpali v domove, ampak da lahko s pomočjo kakovostno živijo na svojem domu in ohranjajo socialne stike. Zavod daje pomoč na domu na območju Mestne občine Ljubljana, ima okrog 600 uporabnikov in 128 zaposlenih, od tega jih 117 dela na terenu.
"Pomoč dajemo največ 20 ur na teden, celodnevno varovanje ne spada v pomoč na domu. Najpogostejše oblike so pomoči pri osebni higieni, postrežbi obroka, oblačenju in slačenju, odnašanju smeti, zanje ali z njimi gremo v trgovino ...," našteva Milekova.
Mnogi ne vedo, da obstaja
"Mnogi ne vedo, da taka pomoč obstaja. Skrb za starejše na domu je sicer odgovornost občin, v dveh ali treh je celo brezplačna, sicer pa je ureditev precej različna. V Ljubljani 80 odstotkov stroška plača MOL, tako da je strošek za pomoč ob delavnikih 3,61 evra na uro, a tudi to je za koga preveč, če potrebuje 20 ur pomoči na domu," pojasnjuje Batičeva. Dodaja, da v izjemnih primerih CSD lahko odobri oprostitev plačila.
Zaupanje se gradi počasi
Iniciativa."Najraje vidimo, da nas pokličejo kar starostniki sami, sicer pa nas pokličejo svojci, patronažne sestre, centri za socialno delo, zdravniki ... Uporabnik pa se mora seveda s tem strinjati. Včasih bi svojci želeli več ur, toda treba je počasi zgraditi zaupanje," pravi Polona Milek iz Zavoda za oskrbo na domu Ljubljana.
Točno tako! Poštenega študenta noter za normalno ceno ali kot protiuslugo,da popazi na starejšega stanovalca. Država pa spet neki votka, da bi si korist še od tega pridobila!V dom pa ne bi šlo, ker se tam za TV kaže ena… ...prikaži več slika, v resnici je pa katastrofa. 1X na mesec kopanje, če je lahko sam, je še OK, drugače pa shira.
Za 2000 je rešitev zelo enostavna. Na stanovanje naj vzamejo revnega študenta , pa ne bodo sami !
in kaj vi zaj pričakujete da jih vržemo v domove da bo država lahko ta stanovanja ciganom talala?