Rešilni paket, ki bi ga potrebovala Slovenija, bi bil za evropske rešilne sklade drobiž, ugotavlja The Economist. Slovenski bruto domači proizvod (BDP) namreč predstavlja le 0,4 odstotka gospodarstva območja z evrom. "Območje z evrom ima večje skrbi," piše tednik in izpostavlja prihajajočo recesijo.
Kljub temu pa bi zdrs še ene države vseeno nekaj pomenil, ocenjujejo avtorji članka. Če bi Slovenija pokleknila, bi bila prva nekdanja komunistična država v območju evra, ki bi potrebovala pomoč. S tem bi se znamenje ponosa ob priključitvi območju z evrom spremenilo v "znak ponižanja".
Zlajnani vladni refren
V tedniku ob tem izpostavljajo zagotovila slovenske vlade, da se država reševanju lahko izogne. "A to je znan refren, tako kot je nesrečna koda, ko je pomoč vendarle potrebna," pišejo. Izpostavljajo zahtevano donosnost na 10-letne slovenske obveznice, ki presega sedem odstotkov, in znižanja bonitetnih ocen s strani vseh treh največjih bonitetnih hiš.
Usodna sprega šibkih bank in šibkih vlad
V The Economistu ponavljajo že znano dejstvo, da so največja težava Slovenije banke, država pa ob tem zaradi visokih proračunskih primanjkljajev v zadnjih treh letih in naraščajočega dolga ne more pritegniti tujih vlagateljev. "Slovenija je še ena žrtev pogubne povezave med šibkimi bankami in šibkimi vladami, ki botruje neukrotljivosti krize evra."
Ne glede na to, ali bo Slovenija na koncu sprejela denar od zunaj ali ne, se mora država "resno lotiti bolečih reform", če želi cveteti v klubu, zaključuje tednik.
10+100