"Ničesar nimamo skrivati,” je na petkovem dnevu odprtih vrat bioplinske elektrarne Lokve dejal direktor Bioenerga Dejan Štrbenk. Prostore bioplinarne in proces pridobivanja gnojevke, ki je v zadnjem času med Belokranjci dvignila veliko prahu, sta s tehničnim direktorjem Jankom Bahorjem predstavila na zahtevo Civilne iniciative (CI) Proteus.
Novinarjem je Štrbenk na ogled postavil obširno dokumentacijo: od monitoringov kakovosti, ki pojasnjujejo koristnost in neoporečnost gnojevke, do evidenc odjemalcev gnojevke. Ker so prepričani, da je njihovo poslovanje popolnoma neproblematično, so povabili predstavnika CI ali občine, naj bo v bioplinski elektrarni navzoč 24 ur na dan, sedem dni na teden.
Nenadzorovan raztros
Ker v bioplinarni trdijo, da je uporaba gnojevke na kmetijah urejena prek gnojilnih načrtov in nadzorovana, so na dan odprtih vrat povabili Matejo Strgulec, specialistko za poljedelstvo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Novo mesto. “Odgovora na povabilo ni bilo," je dejal Janko Bahor. V bioplinski elektrarni se strinjajo z okoljevarstveniki, ki opozarjajo na nenadzorovan raztros gnojevke. "Vendar morajo za kršitelje poskrbeti pristojne inšpekcijske službe,” pravi Štrbenk.
Mlačne inšpekcijske službe
Po oktobrski javni tribuni na temo bioplinarne je bila ustanovljena CI Proteus, okoljsko gibanje Bela krajina. Zaradi izkazane mlačnosti inšpekcijskih služb in služb v zvezi z že evidentiranimi grobimi kršitvami predpisov o varstvu okolja in ohranjanju narave si prizadevajo vzpostaviti bolj kritičen odnos javnosti do tovrstnih vprašanj.
41
ogledov
Težave z nadzorom
Ob nenadzorovanem raztrosu sicer neoporečna gnojevka postane nevarna.
5 let znaša obratovalno dovoljenje bioplinarne Lokve. Čez dve leti bodo morali zaprositi za podaljšanje.
