Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani je danes na novinarski konferenci predstavila najnovejše rezultate meritev športnovzgojnega kartona na osnovnih in srednjih šolah. Osrednja tema pogovora je bila gibalni razvoj otrok, v katerem je še vedno moč čutiti posledice pandemije, obenem pa se te še naprej krepijo.
Dr. Gregor Starc s Fakultete za šport je kot vodja meritev predstavil do sedaj zbrane podatke. Podatki obsegajo zgolj 60 odstotkov otrok v Sloveniji, ki so trenutno v naših šolah, šele jeseni lahko pričakujemo polne podatke. Na gibalni razvoj oziroma gibalno učinkovitost je sodeč po njegovem mnenju najbolj vplivala pandemija, njene posledice pa so še sedaj močno prisotne. "Ko so se šole odprle, je prišlo do izboljšanja. Tudi letos je prišlo do tega, vendar se je ta trend upočasnil," je dejal.
Več otrok s težavami v gibalnem razvoju
Podatki meritev športnovzgojnega kartona so pokazali, da je še vedno več otrok s težavami v gibalnem razvoju kot pa pred pandemijo. To nakazuje na dejstvo, da se otroci še vedno ne gibajo toliko kot pred časom korone. "Še vedno ima več kot 60 odstotkov otrok težave v gibalnem razvoju, to se odraža tudi na ostalih vidikih v izobraževalnem in socialnem življenju. Imajo slabo samopodobo, se slabo počutijo in učijo," je razložil Starc.
Delež otrok s prekomerno telesno težo ponovno enak
Pri merjenju telesnega maščevja so opazili, da se je indeks telesne mase (ITM) vrnil nazaj na enako raven, kakor je bil pred pandemijo. Tudi kožna guba nadlahti je skoraj enaka kot pred pandemijo, delež otrok s prekomerno telesno težo pa je skoraj enak kot včasih. Vseeno pa je pri tem Starc izpostavil strašljivo dejstvo, namreč način, kako so otroci izgubili telesno maso: "To pomeni, da so otroci znižali telesno maso z nečem drugim in ne z gibanjem. Pri tem je možno, da z nezdravim načinom prehranjevanja." Možen vzrok za to Starc vidi v tem, da morda kot družba govorimo preveč o debelosti in prehrani ter premalo o gibanju.
V sklopu meritev so pogledali tudi gibalno učinkovitost različnih generacij prvošolčkov. Izkazalo se je, da imajo tisti otroci, ki jih je prizadela korona, drugačen razvoj. Njihova gibalna učinkovitost se je do četrtega razreda znižala. Tistim, ki jih korona ni prizadela, pa se je učinkovitost zvišala.
Da bi dodatno videli, kakšen vpliv je imela epidemija na otroke, so štiri leta sledili tudi 50.000 otrokom. Izkazalo se je, da so otroci med korono bistveno hitreje začeli rasti. "Ni čisto jasno, kaj je temu botrovalo. Morda, ker se niso tako gibali in je ta energija šla v rast. Težave imamo z gibljivostjo. Po koroni je gibljivost za 10 odstotkov nižja, pri tem se gre za iste otroke. To nakazuje na napetost otrok, da je med njimi višja stopnja stresa," je povedal ter dodal, da se je začela ta zakrčenost otrok zaradi nelagodja in stresa začela kazati. Pri tem je opozoril, da se bomo srečali z masovno težavo otrok, ki so pod stresom.
Otroci so počasnejši
Manko se kaže tudi v hitrosti izmeničnih gibov. Ta še ne funkcionira tako kot pred korono. Otroci so počasnejši, kar pomeni, da so tudi duševno počasnejši. Tudi koordinacija je padla, je za 8,4 odstotka nižja kot je bila. To pomeni, da otroci v tem času niso dobili toliko novih gibalnih znanj, da bi se koordinacija izboljšala. Obenem je tudi vzdržljivost za 8,4 odstotka nižja, je predstavil Starc.
Za konec je predstavil tudi gibalno učinkovitost otrok, ki jih je epidemija zajela v različnih razredih. Izkazalo se je, da imajo tisti učenci, ki zapuščajo srednjo šolo, za 16 odstotkov nižjo gibalno učinkovitost. Pri tem je poudaril dejstvo, da je to že četrta generacija, ki je končala srednjo šolo. "To pomeni, da imamo v študentskih vodah ali na delu že lepo število mladostnikov, ki niso kos svojim obremenitvam."
Za zaključek je še dejal, da bo za odpravo tovrstnih posledic potrebnega veliko dela, saj je delež nizko gibalno učinkovitih nad ravnjo kot pred korono, delež visoko gibalno učinkovitih pod njo. Izpostavil je tudi dejstvo, da je kakovost poučevanja športne vzgoje v šolah prenizka, da bi lahko le s tem odpravili posledice. Obenem težavo predstavlja tudi pomanjkanje kadra, saj na voljo ni dovolj učiteljev športne vzgoje, ki bi lahko prevzeli vzgojo in tako bolj učinkovito gradili na gibalnih sposobnostih otrok.
Krivi učitelji, vzgoja, kadri in največji krivec korona? Ma dajte, no! Na prvem mestu ste leni starši, ki vam je figo mar za svoje otroke! Filate jih v vsemi možnimi prigrizki, vozite 10 metro v namesto da bi pešačili, vaš… ...prikaži več najdaljši sprehod je pa sprehod po trgovskih centrih!