"V sedmih letih je bilo sprejetih veliko dobrih, a žal tudi slabih odločitev," pravijo na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT), ki bo najverjetneje le še do konca leta pristojno za področje črpanja evropskih sredstev. Združitev službe vlade za lokalno samoupravo (SVLR) z MGRT pred manj kot dvema letoma se je izkazala za neučinkovito, zato je včeraj vlada že obravnavala ustanovitev nove oziroma stare samostojne vladne službe.
Največ težav pri okolju
Čeprav se aktualna finančna perspektiva 2007–2013 zaključuje, je Slovenija do konca oktobra podpisala pogodbo za okoli 90 odstotkov razpoložljivih sredstev, dejansko izplačanih pa je bilo le okoli 60 odstotkov kohezijskih sredstev (iz bruseljske blagajne celo malenkost manj).
Najslabše so razmere na področju okoljske infrastrukture, kjer je črpanje po sedmih letih na okoli 30 odstotkih. "Če se dinamika ne bo pospešila, obstaja resno tveganje za izgubo sredstev," je zapisano v poročilu vladi. Na MGRT pri tem pojasnjujejo, da je bila ena od slabših odločitev, da so na področju okoljske infrastrukture občinam izdali precej odločb za projekte, ki niso bili pripravljeni: ali niso imeli gradbenih dovoljenj oziroma pridobljenih zemljišč ali izbranih izvajalcev. Ob tem dodajajo, da gre za sistemske težave, ki ne morejo biti odpravljene čez noč, veliko pa je pripomogla tudi gospodarska kriza v državi.
Rešujejo, kar se da
Da bi izkoristili kar največ sredstev, je parlament pred dvema tednoma že spremenil zakonodajo, ki po novem omogoča, da projektu, ki se ne izvaja s predvideno dinamiko, sredstva odvzame in jih prerazporedi na že pripravljene projekte, kar do zdaj ni bilo mogoče. Vlada pa je konec novembra sprejela akcijski načrt, ki naj bi pospešil postopke.
