Kljub mrazu gasilcev, ujetih v zapuščenem kontejnerju, kjer so iskali ponesrečenca, ni zeblo. Zraka v jeklenkah so imeli le za 15 do 20 minut. Gost dim jim je zastiral pogled, tako da niso našli ne ponesrečanca, ne izhoda iz kontejnerja. Kaj pa sedaj?
Izobraževanje poklicnih in prostovoljnih gasilcev na področju uporabe toplotne kamere za pomoč pri iskanju izvora požara.
Prvo usposabljanje pri nas
Na srečo je šlo za eno od vaj, ki so jih inštruktorji pripravili za udeležence izobraževanja o uporabi termodinamične kamere. Kranjsko podjetje BO2-Mega je v sodelovanju z dobaviteljem najbolj razširjenih termodinamičnih kamer pri nas v Izobraževalnem centru za zaščito in reševanje Ig pripravilo prvo tovrstno usposabljanje pri nas.
''Danes poteka eno izmed največjih izobraževanj ravnanja s termovizijskimi kamerami,'' nam je takoj ob našem prihodu povedal direktor podjetja Klemen Brezak. Gasilce so izobraževali o rokovanju s termovizijsko kamero in jim pokazali, kaj vse jim omogoča. ''Simulirali smo morebitna gasilska okolja, da lahko na treh delovnih točkah spoznajo, kaj vse se s kamero vidi tam, kjer je zaradi dima vidljivost slaba.''
''Ko gre za požar v objektu, kjer se s prostim očesom ne vidi ničesar, ker je sam objekt ali prostor tako močno zadimljen, kamera vidi vse, od prostora, do morebitnih ponesrečencev. Gre za oko v nevidnem okolju.''
Klemen Brezak, direktor BO2-Mega
Po Brezakovih besedah je termovizijska kamera postala že skoraj osebna varovalna oprema vsakega gasilca. ''Nima je prav vsak gasilec, ampak po moji oceni ima vsaj 90 odstotkov društev vsaj po eno kamero. Postala je praktično že tak del opreme, kot je dihalni aparat ali pa gasilska obleka.''
Najprej teorija, potem praksa
Izobraževanje poklicnih in prostovoljnih gasilcev na področju uporabe toplotne kamere za pomoč pri iskanju izvora požara.
Še preden so gasilci s kamerami iskali ponesrečence, so jim inštruktorji uporabo kamer razložili teoretsko. Inštruktor Stefan Jucken, sicer poklicni gasilec v gasilski brigadi v nemškem Kölnu, je z udeleženci delil svojo izkušnjo. ''Lansko leto smo bili gasilci prisotni na nesreči, ki se je zgodila v podzemni garaži. Gorel je avto, poti iz garaže pa nismo našli. Termovizijskih kamer nismo imeli, z njihovo pomočjo bi lahko našli cevi, ki so ležale po tleh in tako izhod iz garaže. Nekaj kamer smo takrat v našem mestu sicer imeli, zdaj pa je z njimi opremljeno vsako gasilsko vozilo.''
Jucken nam je pozneje povedal, da so tovrstne kamere pomembe, ker z njimi lahko vidijo stvari, ki jih drugače s prostim očesom zaradi dima ne morejo. Ljudi, ki ležijo po tleh, okna, cevi, izhod – vse to je v gostem dimu nemogoče videti. Ko pridejo v prostor, pogledajo na kamero in vidijo, kje se poškodovani nahaja. Namesto, da bi preiskali cel prostor, gredo direktno do poškodovanega in ga izvlečejo iz prostora. Poškodovane najdejo hitreje, zato imajo večjo možnost za preživetje. ''Z njimi vidimo, kje v prostoru je temperatura višja in tako najprej tudi zaščitimo sebe,'' je zaključil in se z novo skupino gasilcev podal v kontejner s pravim ognjem.
Pred tem so se orientirali po ceveh
Inštruktor Stefan Jucken.
Gre za tako imenovani Flashover kontejner. Poleg tega so se gasilci preizkusili še v popolnoma zatemnjenem kontejnarju in v povsem zadimljenem. Med tem ko je bil Jucken še vedno v kontejnerju z ekipo gasilcev, nam je eden od udeležencev tečaja potrdil, da so termovizijske kamere res tako pomembne za gasilce. ''Pred termovizijskimi kamerami smo se orientirali po ceveh, zato so take kamere za nas nujne. Vidljivost v prostoru, kjer gori, je namreč nična.''
Nenadoma so se vrata kontejnerja odprla, ven pa so stopili gasilci z inštruktorjem. Vidno mu je bilo vroče. ''Takole zgleda, ko pride ven iz 600 stopinj celzija,'' nam je pojasnil Brane Brezak, lastnik podjetja, ki je izobraževanje organiziralo. Ob pogledu na gasilce, ki jim je prav tako vroče, doda, da je večina prostovoljcev. ''Najbolj nam je všeč, da sledijo trendu izobraževanja. Nova tehnologija ti lahko reši življenje, lahko pa ti ga tudi vzame, če ne znaš pravilno razbrati podatke, ki jih dobiš od kamer. Misliš, da so tla pred tabo ravna, pa je tam v resnici jašek. Od viška znanja pa glava nikoli ne boli.''
''Gasilci potrebujejo kamere, ki so odporne na vročino, vodo in padce. V dimu ne vidiš ničesar, nimaš orientacije. S kamero pa vidiš ogenj, pa tudi vodo, ki gasi ogenj. Tako gasilci potrebujejo manj časa, manj vode, hkrati pa se zmanjša povzročena škoda.''
Rolf Reckerth, predstavnik dobavitelja
65 udeležencev je prišlo iz vse Slovenije
Na vprašanje, kako to, da so prišli na idejo, da kar sami organizirajo tako obsežno izobraževanje Brezak pove, da tovrstne kamere prodajajo že dvajset let. Velikokrat jim je bilo postavljeno vprašanje, kako je z izobraževanji za uporabo kamer. ''Videli smo, da so tu na centru za izobraževanje kamere precej zapostavljeno. Tako smo prišli na idejo, da naredimo masovno izobraževanje za vse tiste, ki kamere uporabljajo. Presenečen sem, da se jih je toliko odzvalo.''
Skupaj se je na tečaj prijavilo kar 65 gasilcev, ki so prišli iz vse Slovenije. Od prostovoljnih do tistih iz poklicnih gasilskih brigad, celo gasilci iz Nuklearne Krško so prišli. Klemen Brezak je dodal, da se mu zdi ta številka presenetljiva, glede na to, da so morali nekateri gasilci za udeležbo vzeti dopust. Zanimanje gasilcev je tolikšno, da spomladi načrtujejo še eno usposabljanje. ''Naš namen je učvrstiti in utrditi znanje gasilcev, pa mogoče jih še kaj novega naučiti,'' je sklenil Brezak.
