Tega o novem štempljanju še ne veste, pa bi morali

"Ni Luka Mesec kriv, da se bo treba po novem štempljati," so jasni odgovorni na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Kot so pojasnili, je novela zakona nastajala precej dolgo, pravzaprav so jo ustvarjale tri vlade. Začelo se je aprila 2019 pod vlado Marjana Šarca, nato je delo prevzela Janševa vlada, dokončala pa vlada Roberta Goloba. Gre torej za večletni projekt, obenem pa, kot poudarjajo na ministrstvu, so bila določila skrbno usklajena s socialnimi partnerji.

Druga izmed (netočnih) informacij, ki je zaokrožila v javnosti, je ta, da delodajalci niso imeli dovolj časa, da se na izvajanje pripravijo. Ne, to ne drži. Sprememba se ni zgodila čez noč. Ko je vlada zakon sprejela, je določila šestmesečno obdobje za prehod na nov način evidentiranja. Težave in javna razprava pa so se začele tik pred dokončno uveljavitvijo novele. Tudi zato, ker so mnogi čakali do zadnjega.

V sredo je minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han obljubil popravke zakona, saj da v stranki Socialnih demokratov dobivajo "vse več klicev, tako podjetnikov kot delavcev." A kot je včeraj pojasnil minister Mesec, se to ne bo zgodilo takoj, pač pa obstaja ideja, da se novelo zakona v obdobju treh mesecev od začetka veljave evalvira in oceni, ali so katera izmed določil v praksi neživljenjska. Po potrebi se bo novela zakona nato spremenila. Poleg tega bo Inšpektorat RS za delo – ki za takšno obliko nadzora razpolaga z vsega 50 inšpektorji po vsej Sloveniji – v začetnih treh mesecih na nove napake zaenkrat večinoma le opozarjal oz. izdajal opomine, razen če bodo ugotovljene zares hude kršitve, potem bodo inšpektorji brez milosti.

Kot so nam pojasnili na ministrstvu, je novela zakona nastajala tako, da so želeli nasloviti najpogostejše kršitve slovenskih delodajalcev v preteklosti. Težave so naslavljali s pomočjo letnih poročil Inšpektorata RS za delo. Kot vemo, ta v preteklosti ni imel možnosti kaznovanja odgovorne osebe, to je ena izmed ključnih pridobitev novega zakona. O globah in njihovih višinah smo pisali tukaj.

Kaj se zgodi, če bo delodajalec pravnomočno kaznovan?

Eno izmed zanimivih določil zakona je, da bo moral delodajalec, ki mu bo pravnomočno dokazana krivda delovnopravne zakonodaje, avtomatsko sam vzpostaviti elektronsko evidentiranje delovnega časa, in sicer v roku treh mesecev, po vzpostavitvi pa bo moralo biti obvezno elektronsko evidentiranje pri takšnem delodajalcu prisotno dve leti. Kakšno bo moralo biti, je natančno določeno v noveli zakona.

Ali lahko delavec gre prej domov, če ne koristi pravice do odmora?

Kot so nam pojasnili na ministrstvu, to tudi z novim evidentiranjem ne bo mogoče, saj delavec po naši zakonodaji mora izkoristiti pravico do odmora (30 minut). Ta je v Zakonu o delovnih razmerjih točno določena. Odmor se lahko določi šele po eni uri dela in najkasneje eno uro pred koncem delovnega časa.

Krajši delovni čas? Teoretično ste v prekršku

Skrajšani delovni čas (npr. 5- ali 6-urni delovnik) pozna že kar nekaj evropskih držav, v Sloveniji zaenkrat še ni dobil zelene luči. Tako naša zakonodaja pravi, da polni delovni čas ne sme biti daljši od 40 ur tedensko in ne krajši od 36 ur. To pa v praksi pomeni, da bodo tisti delodajalci, ki v Sloveniji svojim zaposlenim omogočajo npr. šesturni delavnik, v evidenco pa bodo zapisali osem ur delovnega časa, v prekršku. Da bi veljalo razmisliti in se prilagoditi novim trendom, pove tudi podatek, da je 8-urni delovnik na območju Slovenije star že več kot sto let. V veljavi je že vse od leta 1919, so nam pojasnili na ministrstvu.

dezurni@styria-media.si