V prvem četrtletju 2022 je bilo v povprečju zbranih 106 kilogramov odpadkov na prebivalca. Več kot tri četrtine vseh zbranih odpadkov je bilo mineralnih, poroča Statistični urad RS. Vsi vemo, da je ločevanje odpadkov pomembna praksa za ohranjanje vitalnosti našega planeta, pa vendar se le malokdo pozanima, kaj se zgodi z odpadki, ko jih odvržemo.
Kje končajo mešani komunalni in biološki odpadki?
Mešani komunalni odpadki končajo v regijskih centrih za ravnanje z odpadki, kjer so tudi primerno obdelani. "Mehanska obdelava mešanih komunalnih odpadkov se začne v drobilniku, kjer se odpadke grobo zmelje," so nam odgovorili v JP VOKA SNAGA. Dodajajo, da "zdrobljeni odpadki nato potujejo v sito, ki loči različne velikosti odpadkov. Iz sita različne frakcije potujejo po transportnih trakovih. Nad temi trakovi pa se nahajajo separatorji, ki izločajo odpadke na podlagi njihovih lastnosti. Le-ti izločijo različne vrste plastike, papir, aluminij, kovino in podobno. Vse izločene snovi pa potujejo do obratov za recikliranje. Česar se ne da recikllirati, se predela v gorivo, ki ima podobno kalorično vrednost kot rjavi premog."
Po pogovoru z Jožetom Gregoričem, delujočim v sektorju za zbiranje odpadkov, smo izvedeli, da se ločeno zbrane biološke odpadke navadno razgradi s podobnimi postopki, kot se dogajajo v naravi, le da je ta proces v tem primeru veliko hitrejši in poteka brez prisotnosti zraka. Ob tej priložnosti nam je razložil, da iz biološkega dela mešanih odpadkov ter ločeno zbranih bioloških odpadkov nastaja veliko plina za proizvodnjo elektrike in toplote. Iz ločeno zbranih bioloških odpadkov pa je proizveden kompost, ki je primeren za uporabo na vrtovih in njivah.
Čemu se moramo pri ločevanju odpadkov izogibati?
Čeprav se marsikomu zdi, da je pravi mojster na področju ločevanja odpadkov, temu pogosto ni tako. Hočeš nočeš, tudi pri najboljših se v košu kdaj znajde napačen odpadek.
Takšni spodrsljaji pa zaposlenim v komunali povzročajo velike preglavice.
JP VOKA SNAGA navajajo, katere odpadke najpogosteje zmotno vržemo v zabojnik za ločene odpadke, misleč, da počnemo prav:
- votla kartonska embalaža (TetraPak) sodi v zabojnik za mešano embalažo,
- gradbeni odpadki ne sodijo v noben zabojnik, temveč v zbirni center,
- plastične vrečke, v katerih so biološki odpadki, ne sodijo v zabojnik za biološke odpadke (boljša alternativa so papirnate ali kompostabilne vrečke),
- papirnate brisačke oz. serviete ne sodijo med odpadni papir, temveč med biološke odpadke,
- biološko razgradljive vrečke in ostali predmeti sodijo v zabojnik za biološke odpadke in ne v zabojnik za mešano embalažo,
- med kosovne odpadke ne sodijo odpadna elektronika (hladilnik, pralni stroj TV …) in odpadne gume. Ti odpadki sodijo v zbirne centre.
Preden začnemo ločevati odpadno embalažo, bodimo pozorni, da je ta popolnoma izpraznjena in stisnjena, saj bo le tako zavzela najmanj prostora.
Poskrbimo za naš planet
Recikliranje velja za predelavo že uporabljenih, odpadnih snovi v proizvodnem procesu. Namen recikliranja in ločevanja odpadkov je zmanjšanje trošenja potencialno uporabni snovi, zmanjšanje porabe svežih surovin in energije ter zaščita našega planeta. V Ljubljani, na primer, znotraj rednega odvoza komunalnih odpadkov ločeno zbiramo pet vrst komunalnih odpadkov: biološke odpadke, odpadni papir in kartonsko embalažo, stekleno embalažo, mešano embalažo in mešane komunalne odpadke.
Statistični urad Republike Slovenije navaja, da je leta 2021 v Sloveniji nastalo kar 9,4 milijona ton odpadkov, kar pomeni skoraj četrtino več kot leto prej. Količina komunalnih odpadkov naj bi se v tem času povečala za 6 odstotkov oziroma za vrtoglavih 65 tisoč ton.
Verjetno ne potrebujemo razglabljati, da ločevanje in recikliranje odpadkov varuje naravo. Med drugim recikliranje rešuje tudi divje živali, saj zmanjšuje tveganje, da bi odpadke zaužile ali se celo vanje ujele in poškodovale. S pravilnim ločevanjem odpadkov in kasneje z recikliranjem pa pripomoremo tudi k ohranjanju njihovih naravnih habitatov. Ena glavnih prednosti recikliranja pa je nedvomno ohranjanje naravnih virov. Poseganje v naravo, da bi pridobili primarne materiale, posega v naravne habitate tisočerih vrst živali, še posebej vodnih, vrh vsega pa zahteva tudi porabo energije. Recikliranje pripomore tudi pri zmanjšanju izpustov toplogrednih plinov, ki povzročajo podnebne spremembe, s čimer poskrbi za boljšo kakovost življenja tako živali kot tudi nas.
V sodelovanju z vodo Römerquelle mesec november in december posvečamo družbeno odgovorni kampanji ''Voda ti bo pokazala pot''. Več vsebin najdete TUKAJ.
