Slovenija
120 ogledov

Takšne navade imamo Slovenci za štirimi stenami naših stranišč

Stranišče Shutterstock
Ljudje imajo do stranišč in dogajanja tam, kamor gre še cesar sam, precejšnje predsodke, ugotavljajo na kranjski komunali. Tudi zato, ker so včasih ljudje namesto stranišč uporabljali nočne posode, je bil takrat odnos do tega drugačen. Danes traja osem sekund, da tisto, kar pristane v straniščni školjki, izgine.

"Mislimo, da je čas, da si postavimo ogledalo in pogledamo, kakšni smo ljudje za štirimi stenami naših stranišč. Žal v straniščni školjki veliko krat končajo odpadki, ki tja nikakor ne sodijo – najpogosteje hrana in podobni biološki odpadki," poudarjajo v Komunali Kranj. 

Straniščna školjka je običajno pač največja odprtina skozi katero se lahko ljudje teh odpadkov znebijo, v pomivalnem koritu so omejeni na male luknjice v odtoku. 

Kljub nenehnemu obveščanju in ozaveščanju, se navade ljudi v zadnjih letih na tem področju niso spremenile na bolje. Kvečjemu nasprotno. Ko se je začelo biološke odpadke zbirati v ločenih zabojnikih, je več teh odpadkov pristalo v kanalizaciji. 

Komunala Kranj | Avtor: Saša Despot Saša Despot

Odkar se biološke odpadke zbira ločeno, jih več konča v stranišču 

"Glede na meritve obremenitev različnih vej kanalizacije ugotavljamo, gre v straniščne školjke več hrane, kot pred tem," pravi Mojca Košir Štojs, vodja kranjske kanalizacije in čistilne naprave. 

"Kdor ima lastno kompostiranje, zabojnika za biološke odpadke ne potrebuje. A prav tisti, ki imajo lastno kompostiranje, so običajno največji packi, ker v kompostu nekaterih vrst odpadkov nočejo imeti," pojasnjuje direktor kranjske komunale Marko Kocijančič in dodaja:  "Ljudje, ki prebivajo v blokih, pa so leni. Večinoma se jim ne ljubi nositi teh odpadkov v zabojnike, zato jih odvržejo v straniščno školjko." 

Glede na število ljudi, ki je priključenih na kanalizacijsko omrežje, lahko rečemo, da kljub vsemu nismo zelo veliki packi, še pravijo predstavniki kranjske komunale. Navade Kranjčanov se sicer prav veliko ne razlikujejo od navad ostalih Slovencev. 

Na severu bolj ozaveščeni kot na jugu 

V primerjavi z drugimi državami pa lahko ločnico potegnemo med prebivalci severa in juga. Ljudje, ki živijo v državah na severu, so precej bolj ozaveščeni, kot na jugu. To se pozna seveda pozna tudi pri odpadkih. 

So pa zanimiv primer Združene države Amerike, kjer gredo praktično vsi biološki odpadki skozi mlinček in nato v kanalizacijo. "To seveda ni dobro. Za delovanje čistilnih naprav to predstavlja veliko težavo. Zelo hitro se zaradi tega razširijo tudi podgane in druge živali," pojasnjuje Kocijančič. 

Druga zgodba pa so odpadki, ki ji ljudje odvržejo v kanalizacijske jaške ob cestah. "Tudi na mrtvega psa smo že naleteli v čistilni napravi, nekdo pa se je v kanalizaciji želel znebiti betona. Infrastrukturo je treba zaradi takšnih odpadkov čistiti, kar ni zastonj. Na koncu račun izstavimo gospodinjstvom," poudarjajo predstavniki kranjske kanalizacije. 

V tujini na sežig, pri nas je to nevarni odpadek 

V čistilni napravi se kanalizacijske odplake prečistijo, blato se posuši in odpelje na sežig. 

stranišče | Avtor: Shutterstock Shutterstock

Gre praktično za enak kurilni element, kot so denimo peleti, pravi Kocijančič, a v Sloveniji se jih ne sme uporabljati, čeprav ima posušeno blato kalorično vrednost rjavega premoga.

"V Sloveniji je to še vedno nevaren odpadek," dodaja Košir Štojsova. 

Za kranjsko komunalo te odpadke v Avstrijo odvaža zunanji izvajalec. "Nekatere države so pač prepoznale, da lahko te odpadke tržijo, pri nas pa je, kot je," sklene Kocijančič.

dezurni@zurnal24.si

Komentarjev 1
Napišite prvi komentar!

Za komentiranje je potrebna prijava/registracija. Če nimate uporabniškega računa, izberite enega od ponujenih načinov in se registrirajte v nekaj hitrih korakih.