Tako Matej Acceto odgovarja na očitke kolega Klemna Jakliča

Kot je zapisal, ni zavajal ali lagal, očitki o sodelovanju pri pisanju programa SMC pa da so neutemeljeni, saj je objavljeno dopisovanje še iz časa pred nastankom stranke.

Accetto je izpostavil, da je pri odločanju ustavnega sodišča o referendumu o drugem tiru pobudnik referenduma Vili Kovačič predlagal njegovo izločitev z razlogi, da naj bi bil v volilnem letu 2014 soavtor predvolilnega programa stranke SMC za področje pravosodja, soavtor več knjig s takratnim predsednikom vlade Mirom Cerarjem ter splošneje leta 2014 sodelavec Mira Cerarja pri sestavljanju programa politične stranke SMC.

Kot piše ustavni sodnik Accetto, očitki ne držijo, "gre za grob napad name, mojo sodniško integriteto in integriteto ustavnega sodišča". Kolegom sodnikom ob odločanju o izločitvi ni lagal, ampak jim je povedal vse, kar je bilo relevantno za njihovo odločitev, je navedel.

Kolegi sodniki so bili po njegovih pojasnilih "s temi, sedaj javno izraženimi očitki seznanjeni že ob takratnem odločanju o izločitvi, pa so predlog za izločitev na koncu vseeno zavrnili. Torej z izjemo sodnika Klemna Jakliča tudi po presoji drugih sodnikov navedeni očitki niso bili prepričljivi oziroma taki, da bi postavili pod vprašaj mojo verodostojnost in nepristranskost".

"Nisem tajil dobrega osebnega poznanstva z Mirom Cerarjem in tudi tega ne, da sem pred njegovim vstopom v politiko z njim sodeloval v okviru civilnodružbene skupine, ki jo je zbral za spodbujanje razprave o aktualnih vprašanjih slovenske družbe," je zagotovil Accetto.

Pojasnil je, da se za vstop v politiko ni odločil, odločitev mu je "olajšalo" že dejstvo, da je od septembra 2013 do septembra 2016 bival in služboval na Portugalskem.

"Posledično nisem sodeloval pri ustanavljanju stranke SMC, nisem postal njen član in se z njo nisem udeležil predvolilne tekme na državnozborskih volitvah leta 2014," je poudaril in še pojasnil, da je "dopisovanje, o katerem je v svojem mnenju pisal sodnik Jaklič (in ga je nato s podobnimi očitki javno razgrnil eden izmed medijev), potekalo še v okviru civilnodružbene razpravne skupine".

Acceto: glasoval sem za odločitve, ki so škodovale, ne koristile SMC

Zapisal je še, da v predvolilnem programu, ki ga je SMC po ustanovitvi predstavila javnosti, sam ne razbere "niti enega stavka ali misli, ki bi bodisi neposredno bodisi posredno prišla od mene".

Accetto v pismu za STA ugotavlja, da se je zaplet, ki je privedel do Jakličevih ostrih očitkov, začel pri njegovem ugovoru na seji "zoper - po moji oceni - prelahkotno in neustrezno dajanje vrednostnih sodb ter pripisovanje politične motiviranosti drugim sodnikom v ločenih mnenjih".

Kot ugotavlja ustavni sodnik Accetto, je njegova intervencija privedla do dodatka k ločenemu mnenju sodnika Jakliča. To ocenjuje kot brez primere v mednarodni praksi najvišjih sodišč tako glede vsebine neutemeljenih očitkov kot tudi tona in ostrine.

Celotno dogajanje Accetto vidi kot grob napad nanj in na njegovo sodniško integriteto, "ki pa ni samo neutemeljen, ampak za povrh v luči obeh relevantnih odločitev sodišča še protisloven".

Kot je izpostavil, je v obeh zadevah, ki se jih zdaj problematizira, sam glasoval na način, ki "nikakor ni bil v prid interesom stranke SMC in njenega tedanjega voditelja".

"Sodnik Jaklič mi - tako kot tudi preostalim sodnikom - očita, da sem za vsako ceno zaradi političnih motivov želel sprejeti odločitev, ki je sporno določbo zakona razveljavila. Ob takih navedbah sem že nekoliko zmeden, kaj želijo vsi ti izraženi očitki sploh sporočiti: naj bi bil politično pristranski v prid gospodu Cerarju ali proti njemu," se ob tem sprašuje Accetto.

Petrič: ustavni sodniki bi morali biti zrele osebnosti

Anže Petkovšek

Nekdanji predsednik ustavnega sodišča Ernest Petrič je za STA ob aktualnem sporu med ustavnima sodnikoma Klemnom Jakličem in Matejem Accettom opozoril na ključno vlogo ustavnega sodišča, ki mora biti neomadeževano. Biti mora tudi čim bolj neodvisno in sestavljeno iz čim bolj zrelih osebnosti, ki so se pripravljene tudi izpostaviti.

"Ustavno sodišče je tisto, ki - ko vsi vpijejo eno - prižge rdečo luč in reče, da je nekaj kršitev ustave. To, da ustavno sodišče funkcijo lahko opravi na ustrezen način, zahteva trezen premislek, veliko pravno znanje, odlično razumevanje ustave in zelo zrele osebnosti," je v izjavi za STA opozoril Petrič.

Kritičen je tudi do načina izbiranja ustavnih sodnikov: "Preveč je iskanja sodnikov, ki bodo po možnosti naši, dogovarjanja, koliko bo naših in koliko vaših. Rezultat tega je daleč od uravnoteženosti ustavnega sodišča. To ni prava pot. Prava pot je iskati resnično najboljše."

Raje se odločiti za izločitev kot ne

Petrič sicer z aktualnim sporom med ustavnima sodnikoma Jakličem in Accetom ni podrobno seznanjen. Poudaril pa je izjemno vlogo ustavnega sodišča, ki mora biti neomadeževano. Kot je dejal, ima sicer vsakdo za sabo svoje življenje. A ko posameznik postane ustavni sodnik, "je prav, da zaradi ugleda sodišča zahteva svojo izločitev, če obstaja tudi samo neka možnost, da se z nekimi tehtnimi argumenti oporeka njegovi neodvisnosti".

To je po prepričanju nekdanjega ustavnega sodnika tudi "stvar zrelosti" posameznika, zato je "boljše, da je ustavni sodnik človek v zrelih letih kot pa mladenič, ki ima še kdo ve kakšne ambicije".

Kot je pojasnil Petrič, se je tudi sam v času svojega mandata ustavnega sodnika nekajkrat izločil oz. kolegom predlagal svojo izločitev, presojo pa prepustil njim. "Tako so ravnali tudi številni drugi kolegi ustavni sodniki. To je normalno in moralno," je pojasnil.

Če bi sodnik res lagal, bi bilo to nekaj najhujšega

Glede očitkov o laganju Accetta je dejal, da zadeve ne želi soditi, saj je ne poznam podrobno. "Če bi se ustavni sodnik kolegom res lagal v neki taki situaciji, pa bi bilo to nekaj najhujšega," je dodal.

Petrič poudarja, da je sicer pisanje ločenih mnenj ustavnih sodnikov dobrodošlo. Še posebej, če sodnik glasuje proti mnenju večine, bi pričakoval, da to v ločenem mnenju tudi argumentira. "Ločeno mnenje, ko ga napišeš, tudi posreduješ ostalim kolegom ustavnim sodnikom. Ločena mnenja se izmenjajo, da kolegi vedo, kakšno je mnenje drugih. Vsak ustavni sodnik je pri ločenem mnenju svoboden, menim pa, da bi se ustavni sodniki morali čim manj pogovarjati o ločenih mnenjih. Vsakdo naj napiše, kar meni, da je prav. Gotovo pa naj bi se ločena mnenja ukvarjala z zadevo, ki je predmet razsojanja," je dodal nekdanji ustavni sodnik.

Ustavni sodnik Jaklič je namreč k odločbi o razveljavitvi dela zakona o tujcih podal ločeno mnenje, v njem pa očital sodniškemu kolegu Accettu laganje o svojih povezavah s SMC pri presojanju o njegovi izločitvi iz odločanja o referendumu o drugem tiru. Accetto očitke zanika in pravi, da je kolegom glede tega povedal vse, kar je bilo relevantno za njihovo odločitev. Tudi predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez je ocenil, da Accetto ustavnega sodišča ni zavajal ustavnega sodišča. Nesprejemljiva je zanj tudi "javna diskreditacija sodnika".

dezurni@zurnal24.si