Tako kaže z delovnimi sobotami, za solidarnost bi obdavčili vse

Potem ko so koalicijske poslanske skupine včeraj na seji odbora za infrastrukturo in okolje k zakonu, ki ima 174 členov, vložile kar 80 amandmajev, je zdaj že bolj jasno, da bodo za to, da bi zbrali čim več solidarnostnega prispevka, dodatno obdavčili praktično vse, kar spada in kar ne spada v osnovo za izračun dohodnine. 

V solidarnostni sklad naj bi se sredstva stekla iz naslova dveh delovnih sobot, eno naj bi oddelali letos, drugo pa prihodnje leto, ter iz naslova solidarnostnega prispevka. Tisti, ki bodo delali v soboto, se bodo odpovedali svojemu neto zaslužku za ta dan, enak znesek pa naj bi v sklad plačal tudi delodajalec. Odločitev za delovno soboto bo prostovoljna.

Tisti, ki ima dobiček, mora prispevati

"Samo tistim, ki se ne bodo odločili za solidarnostno soboto, se bo prispevek obračunal ob dohodnini fizičnim osebam in na dobiček, bruto dobiček pri pravnih osebah v prihodnjem letu. Nič od tega, kar se bo obračunalo, ne bo v tem letu, poudarjam, prvi obračun bo v prihodnjem letu in drugi obračun v letu 2025," je v predstavitvi zakona povedal predsednik vlade, Robert Golob. 

Na letnem nivoju naj bi delavci z vsako delovno soboto prispevali po 80 milijonov evrov, gospodarstvo bo prispevalo osem krat več, ne le iz delovnih sobot, tisti, ki ima dobiček, mora prispevati, je še dodal.   

Tri glavne oblike pomoči

Sicer pa interventni zakon za ljudi, prizadete v poplavah prinaša tri glavne oblike pomoči. "Po tem interventnem zakonu bodo ljudje upravičeni moratorija 12 mesecev na vse kredite, upravičeni bodo do izredne denarne solidarne pomoči v višini za štiričlansko družino do 11 tisoč 600 evrov in upravičeni bodo ti isti ljudje tudi do tega, da ne bodo plačevali stroškov za električno energijo, komunalne prispevke in podobno. Pomembno pa je, da se ljudje na to prijavijo. Brez prijave, žal, teh upravičenj ne morejo uveljavljati. V ta namen bo prihodnji teden sprožen tudi klicni center, sprožena številka 114 in nanjo naj se začnejo obračati," je izpostavil Robert Golob. 

Solidarnostni prispevek ni potreben

Zakon v celoti podpirajo koalicijske poslanske skupine, opozicijske pa so, predvsem ko gre za solidarnostni prispevek, zelo kritične. 

"V SDS podpiramo vse ukrepe, ki govorijo o administrativnih razbremenitvah, ki omogočajo hitrejšo izvedbo potrebnih sanacijskih in obnovitvenih del na prometni, energetski, komunalni in ostali infrastrukturi. Podpiramo tudi vse ukrepe, ki ljudi razbremenjujejo posameznih stroškov za to, ker posamezne infrastrukture oziroma storitev ne morejo uporabljati. Podpiramo znižan DDV za gasilsko opremo, solidarnostne pomoči in številne ostale ukrepe, ki jih prinaša zakon," je v predstavitvi stališč poslanskih skupin povedal Zvonko Černač. 

Ne strinjajo pa se z solidarnostnim prispevkom. Prepričani so, da je treba pred uvedbo tega postrgati sredstva drugje, še posebej ker je vlada včeraj napovedala zaprosilo za dodatnih 747 milijonov evrov iz povratnih sredstev iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost. Skupni znesek posojil iz tega sklada bi tako dosegel 1,3 milijarde evrov. "Kar dodatno utemeljuje, da poseg z dodatnimi davki ni potreben, ni primeren, in je v tem trenutku za ljudi tudi žaljiv, ker so ogromno prispevali, ker ogromno prispevajo in bodo še prispevali." V SDS so se pri glasovanju vzdržali in DZ je zakon sprejel s 56 glasovi koalicije, NSi in poslancev narodnosti, proti ni bil nihče.

Solidarnost ne sme biti prisilna

Matej Tonin iz Nsi je poudaril, da solidarnost ni in ne sme biti prisilna. "V tem zakonu pa so žal nastavki prisilne solidarnosti. Solidarnost je lahko zgolj prostovoljna. In najslabše, kar se nam lahko zgodi, je to, da se bodo ljudje zaradi prisilne solidarnosti v prihodnosti sprli. Zagotovo pa solidarnostni prispevek ne sme postati trajni davek."

Dodatna obdavčitev najemnin, kapitalskih dobičkov ...

Stopnja solidarnostnega prispevka za posameznike bo 0,3 odstotka, v osnovo za izračun pa se bodo všteli vsi bruto dohodki, ki se vštevajo v dohodnino, poleg tega pa tudi vsota bruto dohodkov fizične osebe, ki se ne vštevajo v letno davčno osnovo, kamor spadajo dohodki iz kapitala (obresti, dividende, dobiček iz kapitala, tudi tisti, dosežen s prodajo nepremičnin) in najemnine in so prejeti oziroma doseženi v letih 2023 in 2024. 

Obveznega solidarnostnega prispevka ne plačajo fizične osebe, katerih skupna osnova za obračun obveznega solidarnostnega prispevka ne presega 35 odstotkov povprečne plače zaposlenih v RS za leto 2023 oziroma za leto 2024. Obvezni solidarnostni prispevek bo odmeril Furs ob odmeri dohodnine za leto 2023 oziroma 2024. 

Izredna socialna pomoč, brezplačen vrtec in kosila 

Zakon med drugim prinaša še posebno zvišano izredno denarno socialno pomoč prizadetim, 12-mesečni moratorij na odplačevanje posojil za fizične in pravne osebe, povabilo brezposelnim v javna dela, hitrejše zaposlovanje tujih delavcev ter dovoljenje za neomejen obseg dela upokojencev. Uničene ali poškodovane javne listine bo mogoče zamenjati brezplačno.

Prizadeti bodo oproščeni plačila električne energije in plina, starši, katerih otroci zaradi poplav ali odprave posledic poplav ne obiskujejo vrtca, pa oproščeni plačila vrtčevskega varstva. Učencem in dijakom iz prizadetih družin se zagotavlja brezplačna malica oz. kosila, študentom pa podaljšanje statusa v prihodnjem študijskem letu.

Zakon ponuja pomoč tudi kmetom, med drugim z znižanjem katastrskega dohodka za poškodovana zemljišča.

Premier Robert Golob je dopoldne poudaril, da se morajo prizadeti za koriščenje ukrepov prijaviti. S tem namenom bo prihodnji teden vzpostavljen tudi klicni center na številki 114.

Na davčnem področju bo stopnja davka na dodano vrednost na gasilsko opremo, ki se uporablja ob intervencijah, znižana na pet odstotkov. Ugodnejša bo tudi davčna obravnava oseb, ki so morale poiskati novo ali začasno nastanitev, ter pravnih oseb in samostojnih podjetnikov, ki tem osebam zagotavljajo nastanitev.

Zaposleni v poplavljenih podjetjih, ki so pomagali pri čiščenju teh podjetij v svojem delovnem času, bodo za mesec avgust prejeli polno plačo, čeprav podjetja niso delala. Ob čakanju na delo bi sicer prejeli le 80 odstotkov plače.

Delavci, ki ne morejo na delo, ker je podjetje poplavilo ali je poškodovana infrastruktura do delovnega mesta, bodo upravičeni do čakanja na delo oz. višje sile in prejemanja 80 odstotkov plače. Od tega bo delodajalcu 80 odstotkov prispevala država.

Zakon ponuja pomoč tudi samozaposlenim. Do nje bodo upravičeni tisti, ki jim bo promet zaradi posledic poplav upadel za 25 odstotkov v vsem letu.

Občinam, ki so bile prizadete v poplavah in plazovih, zakon dopušča zadolžitev nad največjim dopustnim obsegom zadolževanja.

Zakon, za katerega vlada predlaga, da nanj ni mogoče razpisati referenduma, zato je kmalu po pričakovani odpovedi državnih svetnikov izglasovanju odložilnega veta predvidena še ena izredna seja DZ, bo začel veljati takoj po objavi v uradnem listu. Večina ukrepov bo veljala do konca leta.