Osem mesecev po zmagi na volitvah so koalicijski partnerji sestavili vlado, kot so jo sprva načrtovali, torej z 20 ministrstvi, tremi več kot prej. Z novim zakonom o vladi so se štirim ministrstvom spremenila delovna področja, dve vladni službi pa sta prerasli v ministrstvi.
Pri Golobu menijo, da manjše število ministrstev ne pomeni avtomatično boljše operativnosti vlade. Nova ministrstva naj bi bila bolj vitka po obsegu in vsebinah, a zato bolj operativna in odzivna. Golobovi so napovedali tudi, da bodo nova ministrstva delala znotraj že obstoječih finančnih okvirov ter da dodatno zaposlovanje ne bo potrebno, saj naj bi bili prerazporejeni z obstoječih
Tri nova ministrstva
Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, ministrstvo za okolje, podnebje in energijo ter ministrstvo za solidarno prihodnost so povsem nova ministrstva.
Tako se je ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport razdelilo na dva resorja, dosedanji minister Igor Papič vodi ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije, Dario Felda pa ministrstvo za vzgojo in izobraževanje.
"Dodatnih zaposlitev ne bo, možne so le prerazporeditve"
"Zaposleni na zdaj že nekdanjem MIZŠ se razdelijo med ministrstvi, ki sta nastali z delitvijo MIZŠ, torej ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI) ter ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI). Izjema je področje športa, ki je prešlo na ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (prej MGRT), in bo prevzelo večino zaposlenih s področja športa, izjema so tisti, ki opravljajo naloge na področju športne vzgoje otrok in mladine; ti bodo ostali na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje," so pojasnili na nekoč skupnem ministrstvu, zadolženem za izobraževanje.
Ker pa je na ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije MVZI prešlo področje inovacij (prej je bilo na MGRT), bo del zaposlenih z nekdanjega ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo prešlo na MVZI. "Dodatnih zaposlitev ne bo, možne so le prerazporeditve," pojasnjujejo na ministrstvu.
MVZI: Imenovali bodo posebnega državnega sekretarja
Glede na zakon ima lahko vsako ministrstvo do dva državna sekretarja, ministrstvo za zdravje in ministrstvo za finance jih lahko imata več.
Državni sekretar na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije je postal Matjaž Krajc, dosedanja desna roka ministra Papiča. "Trenutno je torej na MVZI en državni sekretar, ki pokriva področji - visoko šolstvo in znanost, predvideno pa je, da bo za področje inovacij imenovan poseben državni sekretar."
"Onstran kabinetnih gre pri vseh zaposlitvah za prezaposlitve"
Novo je tudi ministrstvo za solidarno prihodnost, ki ga vodi Simon Maljavec. "Ustanovitev MSP ni terjala novih zaposlitev. Onstran kabinetnih gre pri vseh zaposlitvah za prezaposlitve," pojasnjujejo na novem ministrstvu. "Službe v okviru ministrstva niso nove, že pred ustanovitvijo so delovale v okviru drugih ministrstev: MOP, MZ in MDDSZ. Večina zaposlenih tako v praksi ne menja delovnega mesta, tehnično gre torej za prezaposlitve."
Dva nova državna sekretarja
Je pa vlada zaradi nastanka novega ministrstva imenovala dva državna sekretarja. Luka Omladič, ki je bil pred tem državni sekretar pri ministru Luki Mescu, je zadolžen za področje dolgotrajne oskrbe, Klemen Ploštajner pa za področji stanovanjske politike in ekonomske demokracije. Ploštajner je bil pred tem prav tako sekretar v kabinetu ministra za delo, družine, socialne zadeve in enake možnosti.
Prenos zaposlenih z enega na drugi resor
Novo je tudi ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, ki ga vodi Bojan Kumer, njegova državna sekretarja pa sta Tina Seršen in Uroš Vajgl. Seršenova od leta 2017 deluje na ministrstvu za infrastrukturo, Vajgl pa na ministrstvu za okolje, ki se je preoblikovalo v ministrstvo za naravne vire in prostor, ob ministru Urošu Brežanu pa še naprej ostaja državni sekretar Matej Skočir. Novih zaposlitev ali prezaposlitev ni bilo.
"Na ministrstvu ni prišlo do novih zaposlitev zaradi reorganizacije Vlade RS, bo pa v skladu s prenosom področij prišlo do prenosa zaposlenih z enega resorja na drugega glede na področja, ki jih pokrivajo. Tudi število državnih sekretarjev ostaja enako, in sicer bosta področja MGTŠ še naprej pokrivala dva državna sekretarja, Matevž Frangež in mag. Dejan Židan," so sporočili z ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport.
Državni sekretar postal nekdanji poslanec
Novi državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo, ki ga po novem vodi Alenka Bratušek, je postal bivši poslanec SAB Andrej Rajh.
V ministrstvi sta se preoblikovali dve vladni službi: služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko ter za digitalno preobrazbo. Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek si je za nova državna sekretarja izbral Marka Koprivca in Andrejo Katič, nekdanjo ministrico za pravosodje. Koprivc je bil že pred tem državni sekretar na SVRK, Katičeva pa je bila zaposlena na Mestni občini Velenje. "Zaposlitev državne sekretarke je skladna s kadrovskim načrtom bivše SVRK," poudarjajo na ministrstvu.
Dve novi delovni mesti
Z reorganizacijo službe vlade za digitalizacijo v ministrstvo za digitalno preobrazbo, ki ga vodi Emilija Stojmenova Duh, sta bili oblikovani dve novi delovni mesti, in sicer državni sekretar in generalni sekretar. Aida Kamišalić Latifić nadaljuje svoje delo kot državna sekretarka, Miroslav Kranjc je novi državni sekretar.
Drugih novih zaposlitev zaradi reorganizacije ni bilo. Bodo pa na ministrstvo za digitalno preobrazbo premeščeni sodelavci z Direktorata za informatiko na Ministrstvu za javno upravo, to je okoli dvesto javnih uslužbencev.
Bratušca je čisto pozabila na svojega Bettonelija?
redko ali nikoli ne slišimo novice: "v javni upravi je manj zaposlenih" ... več imajo opreme, več kompov, več tipkaric in printerjev ... ko se paraziti zrinejo v ministrstva in zavode okoli njih, jih za boga ne moreš odlepit stran… ...prikaži večn ... je pač večna službaca in to dobro plačana, zato si morajo nekaj izmislit
V golobnjak so se vrnili končno vsi golobi, katerim je narod pred leti porezal perje. Iz slabega samo najslabši, ...