Med svojo predstavitvijo je Janez Šušteršič med drugim izpostavil prepričanje, da je potrebno javno porabo znižati – tudi zato, da se ustvari prostor za davčne razbremenitve. Po izračunih, ki so jih naredili, bi bilo potrebno javno porabo znižati za okoli 800 milijonov evrov.
Po njegovih pojasnilih bi morala država najprej varčevati pri sebi, med drugim pri materialnih stroških (tudi pri pisarniškem materialu) in najemninah. Tako bi lahko privarčevali četrtino od želenih 800 milijonov. Veliko bi lahko prihranili tudi pri investicijah, javnih naročilih in odpovedovanju nekaterim nenujnim storitvam države, ki ne prinašajo dodane vrednosti.
Kot je že znano, se Šušteršič, podobno kot večji del nove koalicije, zavzema za uvedbo tako imenovane socialne kapice in za dvig dohodninske lestvice. Spremembe bi sicer uvajali postopno, v proračun pa se bo zaradi tega nateklo za sto milijonov evrov manj denarja.
Šušteršič je sicer opozoril, da je veliko odvisno od dela drugih ministrov in ministrstev. Tako je za primer navedel gospodarsko ministrstvo: če bi to uspelo v državo pripeljati več tujih investitorjev, in če bi na drugi strani poenostavili pridobivanje dovoljenj, bi bile potrebe po zmanjšanju javne porabe nižje.
Prav tako je kandidat za ministra prepričan, da bi se lahko nadejali rasti pri zaposlovanju in tudi rasti potrošnje, če bi se lotili razbremenitve pri dohodnini. "Ta učinek lahko odtehta učinek na zaviranje gospodarske rasti zaradi znižanja izdatkov države," je pouradil Šušteršič.
Problematičen odnos do tujih investitorjev
Kot je izpostavil kandidat za finančnega ministra, je osnovni problem Slovenije odnos do tujih investitorjev in kredibilnost, ki je omajana zaradi njihovega izigravanja. Pri tem je kot primer navedel Mercator, s katerim so povezani tudi Pivovarna Laško, banka NLB in tudi proračun – vsi pa so zaradi odnosa do te problematike postavljeni na kocko. Kot je sicer poudaril Šušteršič, ni potrebno vsega prodajati za vsako ceno, je pa potrebno jasno določiti zaveze in se zjasniti, "kaj hočemo".
Po prepričanju najverjetnejšega finančnega ministra bi morali že naslednji teden aktivno iskati investitorje, tudi tiste, ki bi vstopili v banko NLB.
Davka na nepremičnine ne bo?
Kandidat za ministra ni navdušen nad davkom na nepremičnine. V zvezi s tem je sicer povedal, da bi to moral biti razmislek za drugi del mandata. Dejal je, da mu to ne bo prioriteta, da pa je sistem smiselno spreminjati, a ne ustvarjati novih prepirov.
Prepričan je sicer, da je bil popis nepremičnin projekt, za katerega se je porabilo veliko denarja.
Proti vplivu politike na upravljanje premoženja
V zvezi z agencijo za upravljanje kapitalskih naložb države je Šušteršič izrazil prepričanje, da jo je potrebno preoblikovati, kar so tudi zapisali v koalicijsko pogodbo. Pri tem pogreša večjo odgovornost za to, kar se počne; ni pa za to, da bi ponovno omogočili politiki večji vpliv pri upravljanju tega premoženja.
Je pa Šušteršič prepričan, da se potrebuje klasifikacijo, katere kapitalske naložbe so strateške in katere niso. Obljublja, da bodo to pod njegovim vodenjem ministrstva tudi storili.
Finančnik iz sveta visokega šolstva
Kandidat sicer prihaja iz vrst Virantove liste, trenutno pa kot izredni profesor ekonomije poučuje na Fakulteti za management Koper. Sodeluje tudi na zasebni Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici in Mednarodni fakulteti za poslovne in družbene študije v Celju. Bil je direktor Urada za makroekonomske analize in razvoj med letoma 2001 in 2007 ter podpredsednik odbora za reforme in nacionalni koordinator za Lizbonsko strategijo. Od leta 2005 do 2007 je bil tudi podpredsednik odbora za ekonomsko politiko pri Svetu EU v sestavi finančnih ministrov (Ecofin).
Janez Šušteršič je glede na tokratno podporo najverjetneje novi finančni minister. Na državnozborskem odboru je zanj glasovalo 15 poslancev, proti njemu se na glasovanju ni izrekel nihče.
