Stroški kurjave v višave

Mraz. “Če bo ves februar tako mrzlo, kot je zdaj, bi lahko bila poraba toplote v primerjavi z januarjem višja tudi za okoli 50 odstotkov,” pravi Mitja Dolinšek, vodja oddelka distribucije toplote pri Energetiki Maribor. Dodaja, da izpadov zaradi nizkih temperatur niso imeli: “Ko je hladno, imamo mi najmanj problemov.”

Radiatorje bolj privijajo tudi na Dolenjskem, a oceno, koliko več energije so porabili na račun mraza, bodo v podjetjih Terca in Zarja lahko podali šele po koncu ogrevalne sezone. Prebivalci Planine v Kranju pa porabijo približno 60 odstotkov energije več kot prej, ko so bile temperature malo nad nič. A “za zdaj kljub višji ceni zemeljskega plina spremembe akontacij večinoma ne načrtujemo, razen pri tistih porabnikih, ki imajo mesečni obračun stroškov ogrevanja po dejanski porabi”, obljublja Andrej Krč iz podjetja Domplan, saj je po njegovih besedah skupna poraba še vedno manjša kot v celotni lanski sezoni.

Tudi v Termoelektrarni toplarni Ljubljana (Te-Tol), kjer imajo sistem projektiran za do –20 stopinj Celzija, pravijo, da zaradi nizkih temperatur obratujejo s polno močjo. “Za spremembo 10 stopinj Celzija zunanje temperature je potrebna približno 150 MW večja moč. Če primerjamo prvih devet dni lanskega februarja z letošnjim, letos proizvajamo z 52 MW večjo močjo, kar je 19 odstotkov več,” razlagajo.

Že zdaj presegamo

Večja poraba energije ne bo dobro vplivala na okolje, pa svari Tomislav Tkalec, vodja programa energetika pri društvu za sonaraven razvoj Focus. “Več pokurjenega premoga pomeni bolj onesnažen zrak in več izpuščenega ogljikovega dioksida. V Ljubljani je presežena onesnaženost s prašnimi delci, žveplovim dioksidom in težkimi kovinami povprečno več kot sto dni na leto. Na ravni Evropske unije je dovoljena meja 30,” poudarja Tkalec.

Več padali po tleh

• Zdravje. Na urgentnem kirurškem bloku Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana je te dni pomoč poiskalo okrog 180 poškodovancev. Več kot običajno je bilo namreč padcev zaradi ledu in spolzkih tal. Med poškodbami so bili pretežno udarci, zvini in zlomi, sporočajo iz UKC Ljubljana.

• Oblačila. Povpraševanje po toplih oblačilih in odejah ni nič večje kot običajno, opaža Iztok Krebs, vodja skladišča na mariborski enoti Rdečega križa. “Gneča je tako ali tako stalno,” pravi. Vsako sredo samo pri njih razdelijo od 800 do 1.100 kilogramov oblačil, po katera pride od 100 do 150 ljudi.