"Individualno zavarovanje je približno trikrat dražje od kolektivnega," trdijo pri Zavarovalnici Triglav. Zato večina zavarovalnic priporoča, da delodajalec omogoči, da se vanj vključijo tudi družinski člani. Če to ni mogoče, pri Adriaticu Slovenici svetujejo sklenitev skupinskega – na primer družinskega – nezgodnega zavarovanja.
Tudi v prostem času
Nezgodno zavarovanje se sklene zaradi nevarnosti, ki človeku pretijo na delovnem mestu ali v vsakdanjem življenju.
Pozor! Priporočilo zavarovalnic: pazite, da so zavarovalne vsote za primer trajne invalidnosti in smrti zaradi nezgode primerno visoke. Štiriindvajset ur na dan. "Državne invalidske pokojnine so za invalidnost, ki je nastala zaradi nezgode v prostem času, zelo nizke," pravijo pri Wiener Städtische, zato priporočajo kolektivna zavarovanja, ki veljajo 24 ur na dan.
Glede na to, kako želi delodajalec delavce zavarovati, kolektivna zavarovanja ločimo na takšna, ki veljajo 24 ur na dan in kjerkoli, in tista, ki veljajo le na delovnem mestu. Pri zavarovalnici Wiener Städtische izpostavljajo, da imajo v ponudbi tudi kolektivno zavarovanje za prosti čas.
Če je delavec kolektivno zavarovan, ima torej ob nezgodi zagotovljeno kritje. Pripada mu odškodnina, ob trajni invalidnosti ali smrti pa se izplača ustrezen del zavarovalne vsote. Do izplačila je vedno upravičen zavarovanec, pravijo pri zavarovalnici Grawe, razen če se delavec pisno strinja, da se zavarovalnina izplača podjetju, dodajajo pri Merkur Zavarovalnici.
Razlika do 35 odstotkov
Na višino premije poleg višine kritja in vrste zavarovanja (ali gre za 24-urno in ne takšno, ki velja le na delovnem mestu) vpliva tudi rizičnost poklica ali dela, ki ga zavarovanec opravlja. Zavarovalnice načeloma poznajo dva nevarnostna razreda.
Iz izračuna Wiener Städtische je razvidno, da je lahko pri istem kritju, a različnih rizičnih razredih premija tudi 35 odstotkov višja. Pri zavarovalnici Grawe je letna premija od 14 do 70 evrov.
