Kostanjevica na Krki je iz novomeške strani danes dostopna, nekaj vasi v občini pa je še vedno odrezanih od sveta. Civilna zaščita jetem vaščanom s čolni pripeljala najnujnejše. Na samem kostanjeviškem otoku so na pomoč v poplavah prizadetim občanom že zjutraj prišli vojaki, med vikendom so jim pomagali gasilci.
Nekateri so komaj uspeli popraviti svoje hiše od prejšnjih poplav pred štirimi leti, spričo novega udarca narave so zgroženi. “Komaj da vem, kako mi je ime. Čisto sem pretresen, poglejte, roke se mi tresejo. Doma je precej uničenega, ne vem, kako bo,” pove domačin Igor Colarič.
Dejan Kerin Colarič doda, da je bilo vode sicer manj, kot pred štirimi leti, vendar da je do poplave prišlo bistveno hitreje. “Poleg tega so ljudje v soboto, ko je že kazalo, da bo spet hudo, večinoma v službah. Delodajalci pa nimajo vsi razumevanja, da je treba domov.”
Pohvala vojski
Andreja Križanc, najemnica kostanjeviške Pizzerije Otok, pravi, da bi šlo brez vojske bistveno težje. “Res sreča, da so prišli vojaki. Tudi gasilci so nam bili v veliko pomoč, objekt so nam zavarovali s protipoplavnimi vrečami. Če ne bi bilo te pomoči, bi imeli še ves teden zaprto, tako pa bomo lahko obratovali že jutri.“
Marija Cvitko, ki s čiščenjem pomaga svaku, pravi, da ima ta precej uničene bivalne prostore. “Vojska je uničeno pohištvo že odpeljala, ravno tako laminat, ki je bil povsem neuporaben.“ S tem so jim bistveno olajšali delo. “Sami smo nato očistili ves nanošen material, blato in mulj, prebrisali tla, nato pa vse prostore, kjer je bila voda, še razkužili z varekino in prebrisali še enkrat.“ Doda, da podtalnica s seboj prinese tudi fekalije in prostori, dokler se jih ne razkuži, niso primerni za bivanje.
Vikend brez spanca
Cvitkova nadaljuje, da so že v soboto zarana umikali, kar se je dalo, dvignili postelje, nekaj pohištva. Soseda Marjana Bajc doda, da so bili pri njihovi družini v pripravljenosti že od petka naprej. “Ob treh zjutraj smo umikali zamrzovalne skrinje na višje, da nam jih ne bi uničilo, umikali smo stvari iz spodnjih predalov omar. Imeli smo dve črpalki, ki sta nato delali non stop."
Vida Vukčevič, ki je doma blizu Kostanjeviške jame, pove, da sama ravno tako dežura že od petka naprej. “Lečt sem šla le za kakih 15 minut. Črpala sem vodo, sproti čistila umazanijo. To ni za povedat, kako je, ko v hišo vdira vodo, ko je človek popolnoma nemočen. Kako boš spal ob takem?”
Na otoku od sobote dopoldne od 10. ure do danes do osmih zjutraj niso imeli elektrike. “Ljudje niso mogli nič, niso si mogli kuhati, greti, nič. K sreči, da imamo nekaj generatorjev, da so lahko delale črpalke za vodo,” pravi Igor Colarič.
Zavarovalnice ne poplačajo škode
Da se Krka rada razlije na kostanjeviški otok, ni pravzaprav nič novega, svoje bregove prestopi ob vsakem močnejšem deževju. “Saj bi se bolje pripravili, vendar problem je tudi v spomeniškem varstvu, ki lastnikom tistih hiš na otoku, ki so stare od 350 do 400 let, res omejuje pogoje za obnovo. Poleg tega je bila gradnja teh starih hiš iz kamna, kredastega kamna, ki to vodo vpija in iz hiše, sten, jo je res težko dobit,” pojasnjuje Janez Gliha.
Njegova soproga Jožefa doda, da imajo vsled tega, da so poplave skoraj stalnica, hiše vsekakor tudi ustrezno zavarovane. “Vendar pred štirimi leti smo imeli le na naši hiši za okrog 25 tisočakov škode. Priznali so nam jo le okrog tri četrtine, pa čeprav res dobro polico vestno plačujemo vsak mesec!”
“Pri nas si škode sploh ne upamo sešteti. Da bi nam zavarovalnica poravnala vso škodo, večniti ne računamo. Pred štirimi leti nam je zavarovalnica za to hišo naračunala 12 tisočakov škode, realno jo je bilo vsaj še enkrat toliko,” pravi Marija Cvitko.
Najemnica kostanjeviške picerije pritrjuje, da tudi njim zavarovalnica vse škode pred štirimi leti ni priznala. “Pokličite me čez mesec dni, vam povem, da bo tokrat zgodba podobna, pa čeprav imamo zavarovano proti poplavam.”
Četudi bodo morali sami poravnat nekaj škode, Kostanjevičani si želijo le, da bi bila jesen manj obilna z dežjem, predvsem pa, da bi država postorila svoje glede čiščenja strug, kar je – kot poudarjajo – med drugim tudi krivo, da imajo tako imenovane stoletne vode že drugič v štirih letih.
