Sto tisoč Slovencev trepeta pred končnim letnim izračunom

Po podatkih Poslovnega registra Slovenije je v državi trenutno registriranih 104.734 samostojnih podjetnikov. Vsak mesec morajo plačevati prispevke za socialno varnost, minimalna osnova zanje znaša 60 odstotkov zadnje znane povprečne letne plače. Ker so vezani na povprečno letno plačo, se višina njihovih prispevkov vsako leto spremeni.

Letos so ob lanskoletni povprečni plači 1.856,20 evra vsak mesec morali plačati prispevke v višini 425,43 evra. Lani so plačevali mesečne prispevke v višini 401,98 evra, saj je bila povprečna plača leta 2019 1.753,84 evra.

Prispevke za socialno varnost je treba poravnati do 20. v mesecu za pretekli mesec.

Po zadnjih podatkih Statističnega urada Republike Slovenije (SURS) pa je letošnja povprečna plača do septembra narasla že na 1.872,92 evra.

Povprečna plača v porastu tako v javnem kot v zasebnem sektorju

Po podatkih Urada RS za makroekonomske analize in razvoj (UMAR) je bila medletna rast plač septembra v javnem sektorju 1-odstotna, v zasebnem pa je ostala razmeroma visoka (6,2 %). Kot so zapisali v analizi, so bile v javnem sektorju plače v prvih devetih mesecih za 10,1 % višje kot v enakem obdobju lani, se je pa medletna rast zaradi prenehanja z epidemijo povezanih izplačil dodatkov od junija upočasnjevala. "V zasebnem sektorju je bila povprečna plača v prvih devetih mesecih medletno višja za 5,7 %, predvsem zaradi vpliva dviga minimalne plače na začetku leta. Ocenjujemo, da na rast plač v zasebnem sektorju lahko že vpliva tudi pomanjkanje delovne sile," so pojasnili.

A letni dvig bo močno vplival na samostojne podjetnike, saj bo končni znesek očitno krepko presegel lanskega, bruto plača pa se bo konec leta morda celo približala 2000 evrom. To se je zgodilo že marca letos, ko je povprečna bruto plača znašala 2.009,50 evra.

Če bi se ta številka realizirala, bi to za samostojne podjetnike pomenilo občutno zvišanje prispevkov. Skupno bi plačali najmanj 458,4 evra na mesec, oziroma 32,97 evra na mesec več kot leto pred tem. 

To bi pomenilo, da bi na leto v državno blagajno vsak samostojni podjetnik prispeval 395,64 evra več, skupno bi, če računamo, da bo tudi prihodnje leto registriranih sto tisoč samostojnih podjetnikov, na letni ravni državi prispevali 39,5 milijona evrov več kot letos. 

Prav samostojni podjetniki med pandemijo najbolj na udaru

Čeprav je država v času epidemije v določenem delu pomagala samozaposlenim, pa je na marsikaterem področju nanje popolnoma pozabila.

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS) je vlado in resorna ministrstva pred časom vnovič pozvala, naj nemudoma uredijo nadomestilo za karanteno ali varstvo otrok v karanteni tudi za samozaposlene. Kot je opozorila, se s slabšanjem epidemioloških razmer stiske samozaposlenih povečujejo. "Tudi samozaposleni in njihovi otroci dobivajo karantenske odločbe. In če zaposleni dobijo nadomestilo za čas karantene ali karantene otrok, potem morajo enake pravice imeti tudi samozaposleni. To napako in krivico je treba nemudoma odpraviti," je dogajanje komentiral predsednik OZS Branko Meh.

Vlada se je na številne pozive vendarle odzvala, a šele 6. decembra, pred tednom dni. Samozaposlenim, družbenikom in kmetom v primeru karantene ali obveznosti varstva otrok tako pripada od 250 evrov do 750 evrov tudi za obdobje od julija do decembra 2021.

Do povračila izgubljenega dohodka je zavezanec upravičen, če ne more opravljati dejavnosti in organizirati opravljanja dejavnosti na domu zaradi odrejene karantene (z odločbo o karanteni ali s potrdilom o napotitvi v karanteno) ali obveznosti varstva otroka zaradi odrejene karantene otroku (z odločbo o karanteni ali s potrdilom o napotitvi v karanteno) ali druge zunanje objektivne okoliščine nemožnosti obiskovanja vrtca ali šole (na primer zaprtje šole ali vrtca).

nina.sprohar@styria-media.si