Gospod Dimitrijević, najkontroverznejši člen arbitražnega sporazuma je 3.b – stik Slovenije z odprtim morjem. Kako ga vi tolmačite?
Izraz v tem členu je treba tolmačiti kot “stik ali vezo Slovenije z odprtim morjem”. Čeprav spor ni pred Meddržavnim sodiščem v Haagu, bo njegova praksa verjetno vplivala na delo arbitrov. Sodišče je po navadi sledilo osnovni logiki obale, upoštevajoč ekonomske, zgodovinske in kulturne okoliščine. Arbitraža bo to metodologijo uporabljala zato, ker ni omejena le s striktnimi pravili mednarodnega javnega prava.
Kako razumete besedo junction?
Stik ali veza pomeni smiselno povezavo slovenskih pristanišč z odprtim morjem in ne nujno potrebe, da Slovenija neposredno meji z odprtim morjem; tu je mogoče dodatno, s sporazumi doseči rešitev med dvema državama v Evropski uniji.
Kaj lahko Slovenija izgubi?
Za Slovenijo ne obstaja neka posebna nevarnost, razen tiste, ki se pojavi, ko se kak spor znajde pred sodiščem. Sprašujem se predvsem, zakaj sploh arbitraža. Verjetno zato, ker lahko poleg načel mednarodnega sodišča upošteva tudi merila, kot sta pravičnost in načelo dobrososedskih odnosov.
