Pri nas so ženske že od od konca 2. svetovne vojne prisotne na trgu delovne sile, zaposlene za polni delovni čas, in tako ekonomsko neodvisne od moških, kar jim je omogočilo pridobiti več enakopravnosti in napredovati po družbeni lestvici. Do tega preobrata je prišlo predvsem z ustanovitvijo javnih skrbstvenih ustanov, kot so vrtci in šole.
Kljub vse večji prisotnosti žensk na trgu delovne sile določena prepričanja ostajajo enaka. Pred tremi leti je v raziskavi evropske komisije več kot polovica ljudi v Sloveniji, natančneje 55 odstotkov, menila, da je najpomembnejša vloga ženske, da skrbi za dom in družino. Zato ne čudi, da Slovenija modernejšim trendom s področja družine, ko namesto žensk doma ostajajo moški, ki prevzemajo večino gospodinjskih opravil in skrbi za otroke, ne sledi.
Ker je Slovenija na tem področju še precej tradicionalna, je takih primerov zanemarljivo malo, pove Živa Humer z Mirovnega inštituta, ki se že vrsto let ukvarja s študijami spolov, politikami enakosti spolov in socialnimi politikami. "Slovenija je država, kjer je prisoten model dveh odraslih zaposlenih za polni delovni čas. V primerjavi z zahodnimi državami, kjer poznajo model eno in pol zaposlenih, ko je moški zaposlen s polnim delovnim časom, ženska pa s polovičnim, prav z namenom starševstva. Glavni razlog se skriva predvsem v tem, da imajo drugačen sistem varstva predšolskih otrok, kot ga poznamo pri nas," razloži sociologinja.
Podatki ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti kažejo, da je januarja s krajšim delovnim časom zaradi starševstva delalo 13.647 staršev, od tega skoraj 98 odstotkov žensk, natančneje kar 13.313.
Sogovornica omeni, da se je vidnejši premik zgodil predvsem na področju aktivnega očetovstva, ko moški prevzamejo dejavno vlogo negovanja, varstva, vzgoje in emotivne skrbi za otroka. Naraščajočemu trendu pritrjujejo visoke številke moških, ki so v Sloveniji navzoči v porodnih sobah (3/4 moških) in ki sodelujejo pri aktivnostih v času nosečnosti in tudi kasneje. "Če bi se pred 20 leti sprehajali v Tivoliju, in če se sprehajamo danes, lahko opazimo bistveno razliko. Danes lahko vidimo številne očete na rolerjih z vozički, ki se pogosteje vključujejo v skrb za otroke," primerjavo s preteklostjo izpostavi Humer.
Korenito se je spremenil tudi trend koriščenja očetovskega dopusta, ki z letošnjim letom dobiva novo podobo. Vlada je namreč lansko leto sprejela predlog novele zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki uvaja 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta za očete. Nova ureditev bo veljala za očete otrok, rojenih ali posvojenih od 1. aprila 2023 dalje.
Enakost med spoloma se je z epidemijo poslabšala
Nekaj je teorija, drugo praksa. Spolni stereotipi in predsodki so v Sloveniji še zmeraj zelo prisotni. Stanje neenakosti med spoloma se je zaradi pandemije zgolj poglobilo. "Z raziskavo smo ugotovili, da so bili moški na delovnih mestih deležni podpore s strani vodstva, ko so prevzeli kratkotrajno skrbstveno obveznost. V primerih, ko je šlo za odsotnosti, daljše od meseca dni, pa so bili številni moški s strani prijateljev in delodajalcev deležni neprimernih komentarjev. Opažamo sicer, da je tega z leti vseeno manj. Spremembe na področju enakosti med spoloma se odvijajo zelo počasi. Korona obdobje je nanje negativno vplivala, kar potrjujejo številni kazalniki indeksa enakosti spolov Evropskega inštituta za enakost spolov," pove raziskovalka.
Na indeksu enakosti spolov, ki ga je lanskega oktobra objavil Evropski inštitut za enakost spolov, je Slovenija dosegla 67,5 točke od 100 in bila uvrščena na 12. mesto med 27 državami članicami EU. Zasedla je isto mesto kot lani, vendar dosegla 0,1 točke manj in še vedno ostala pod letošnjim povprečjem EU (68,6 točke).
Čeprav so se določeni koraki k doseganju enakosti med spoloma že zgodili, je prostora za napredek še veliko, meni sogovornica. Po njenem mnenju trd oreh predstavlja gospodinjsko delo, "kjer so še vedno opazne precejšnje razlike".
Po njenem mnenju bi na (hitrejše) spremembe in na rahljanje spolnih stereotipov vplivale določene politike. Kot dober primer navede že prej omenjen spremenjen neprenosljiv očetovski dopust, ki bo najverjetneje pomembno vplival k zmanjšanju plačne vrzeli, prav tako bo očete spodbudil, da prevzamejo več skrbstvenih obveznosti.
Vrtec Biba, Zgornje Bitnje, ob slovesnem odprtju 16. marca 2022.
Za dober zgled navede vrtec iz Reykjavika na Islandiji. Slednji temelji na principu enakosti spolov že več kot 30 let in je med starši izredno priljubljen, saj daje dobre rezultate.
"Z deklicami se ukvarjajo na način, da jih opolnomočijo pri sprejemanju samopotrditve, fante pa usmerjajo v izražanje čustev. Vrtec, kjer so zaposleni moški, ženske in nebinarne osebe, je zelo odprt in vključujoč do vseh. Otroci se igrajo z nestrukturiranimi materiali, sami ustvarjajo, domače igrače ostanejo doma. Otrokom se poskuša ponuditi enake možnosti, prav tako nosijo uniforme, s čimer se vzpostavlja okolje, ki ni obremenjeno z neenakostmi, kot so npr. ekonomske razlike," pristop vrtca na Islandiji opiše sociologinja. Ker v njem in kasneje v šoli otroci preživijo dobršen del dneva, bi po njenem mnenju ustanove v Sloveniji v večji meri morale doprinesti k enakosti spolov.
S tem se kaže, da Slovenija pri razumevanju spolnih vlog spada med zelo tradicionalne države, pa čeprav je skrb za drugega nekaj univerzalnega in ne bi smela biti pogojena s spolom.
Poglejte še enkrat kje so države kjer menda najbolje živijo. Menim, da lestvica pove vse.
ne razumem zakaj se ženske sploh pritužujejo?.. pa a ni nekaj najlepšega v življenju, da ti ni treba hodit na blesav šiht in se izogibat stresu?
Če ženska ne sprejme da bo doma gospodinjila ,pa jo v to prisiliš,je definitivno narobe in to je vse.Mnenja ne štejejo in šteje svobodna odločitev .Jaz osebno bi dal moškemu večjo plačo ,če žena doma skrbi za otroke in gospodinji… ...prikaži več ,pa bi bil problem vrtca rešen in celo brezposelnih skoraj ne bi bilo,seveda je to stvar ženske ,če to sprejme.