"Sin je prišel domov s poškodovano roko, ker so se sošolci, petošolci, spravili nanj. Zdaj ima gips, ne more trenirati, ne more normalno pisati pri pouku. Dva otroka, ki sta bila kriva za poškodbo, sta dobila opomin. Pa ni bilo prvič, da sta pokazala deviantno obnašanje. Že lani in od začetka šolskega leta poslušam iz različnih strani, kako grdo komunicirata z učitelji, s starši drugih otrok, kako ustrahujejo ostale otroke, pretepajo se celo s starejšimi na šoli. Eden od njiju je v začetku leta udaril celo učiteljico. Zanima me, koliko šole v Sloveniji dopuščajo takšno vedenje in kdaj je čas, da se take otroke preseli na drugo šolo?" nam je pisala bralka. Zato smo raziskali, kako je z vedenjem učencev po naših osnovnih šolah in kakšne so kazni za žalitve ter pretepanje.
Na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje opozarjajo, da ima nasilje številne pojavne oblike. "V šolskem prostoru je zelo pogosto medvrstniško nasilje, ki je praviloma namerna, ponavljajoča se uporaba fizičnega, psihičnega, spolnega, materialnega ali spletnega nasilja nad drugim vrstnikom."
O tem, kakšna je realna situacija v slovenskih šolah, smo spregovorili z ravnateljico Osnovne šole Nove Fužine, Damjano Korošec ter ravnateljico Osnovne šole Koper, prof. Ingird Poropat.
"V zadnjih petih letih opažamo več medvrstniškega nasilja – predvsem psihičnega in spletnega," priznava Damjana Korošec, ravnateljica Osnovne šole Nove Fužine. Posledica dotičnega nadlegovanja so pogosto tudi pretepi. V kolikor učenec krši dolžnosti in odgovornosti, ki so določene z zakonom, drugimi predpisi in akti šole, se le-ta sooči z vzgojnimi ukrepi. Na Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje velijo, da "vzgojni opomin šola lahko izreče za kršitve, ki so storjene v času pouka, dnevnih dejavnostih in organiziranih oblikah vzgojno-izobraževalne dejavnosti ter drugih dejavnosti, ki so opredeljene v letnem delovnem načrtu, hišnem redu, pravilih šolskega reda in drugih aktih šole."
Toliko opominov in izključitev je bilo zabeleženih
Osrednji cilj vzgojnega ukrepa je, da učenec prevzame odgovornost in razume vzgojen namen. "V posameznih primerih se dogaja, da učencu vzgojni opomin oziroma restitucija ne 'zaleže', kar se kaže v ponovnem kršenju pravil," odgovarja ravnateljica Osnovne šole Nove Fužine in navaja, da so v letošnjem šolskem letu izdali približno 12 vzgojnih opominov – od tega pet alternativnih.
Lansko leto je bilo na Osnovni šoli Nove Fužine zabeleženih okoli 20 vzgojnih opominov, kar pa je tudi povprečje na leto v zadnjih petih letih. "Vsako leto, povprečno en učenec s tremi vzgojnimi opomini tudi zamenja šolo."
Na Osnovni šoli Koper so letos podelili 15 vzgojnih ukrepov. Glede na podatke iz preteklih let (tabela spodaj) se stanje izboljšuje, a to še ne pomeni, da je zadovoljivo. "Osnovne šole Koper v zadnjih petih letih ni zamenjal noben učenec – tudi v primeru predloga postopka prešolanja brez soglasja staršev, ni bilo šole, ki bi bila pripravljena takega učenca sprejeti," pojasnjuje ravnateljica.
Po podatkih profesorice Ingrid Poropat, so v letošnjem letu v koprski šoli izdali opomine za:
- oviranje in onemogočenje vzgojno-izobraževalnega procesa,
- nasilno vedenje (fizično, verbalno, psihično – poseg v intimni prostor),
- povzročanje materialne škode,
- neopravičeno izostajanje od pouka, zamujanje k pouku,
- nespoštljiv odnos do učencev ali zaposlenih šole,
- nespoštljivo ravnanje s hrano,
- prinašanje in prekupčevanje z nedovoljenimi predmeti (pirotehnika).
Nestrpnost do učencev drugačnih narodnosti
Na Osnovni šoli Koper ugotavljajo, da pri učencih, ki se namerno spravljajo na druge, to počnejo predvsem iz potrebe, da si dvigujejo položaj v skupini in s tem dobijo veliko pozornosti. "Učenec, ki ima zadovoljene čustvene potrebe ter potrebe po varnosti, v svet vstopa z zaupanjem, medtem ko dražljajev in ovir ne doživlja kot nevarnost," odgovarja ravnateljica in profesorica Ingrid Poropat.
"Če so starši z otrokom ravnali spoštljivo, mu postavljali zdrave meje, mu dovolili, da izraža svoja čustva in dali sporočilo, da je dopustno biti jezen in žalosten, je to velik potencial, da bo le-ta imel občutek za druge in jih znal spoštovati." V kolikor otroci s temu doma niso seznanjeni in če v družini vladajo žaljivke, psihično in fizično nasilje, bodo enake vzorce prenašali tudi na druge. V primeru, da otroci doma igrajo vlogo žrtve, se v šolskem okolju pogosto znajdejo v vlogi tistega, ki izvaja nasilno vedenje.
Z migracijami in stiki različnih narodnosti, je v šolskih klopeh zaslediti tudi nestrpnost do drugačnih. "Učenci, ki imajo zelo razvito narodno zavest, se med seboj žalijo, si kažejo različne znake in simbole, predvsem pa posnemajo aktualno politiko (Srbija, Kosovo ...)," pojasnjuje Damjana Korošec, ravnateljica Osnovne šole Nove Fužine.
Zanimivo je tudi dejstvo, da se je v nekaterih slovenskih šolah povečalo tudi psihično nasilje staršev nad šolo. "S tem se srečujemo predvsem zaradi prevelikih pričakovanj in zahtev, ter zaščitniškega vedenja staršev do njihovih otrok," opozarja ravnateljica Korošec.
V primeru hujših kršitev se vmešata tudi Center za socialno delo in Policija
V kolikor je otrok dolgo in konstantno podvržen medvrstniškemu nasilju, mu to lahko pusti zelo neugodne posledice. "Lahko se pojavijo anksioznost, depresija, nezaupanje vase in v okolje," razlaga ravnateljica Poropat. "Večkrat za nastalo situacijo krivijo tudi sebe."
Pomembno je, da učenca, ki se sooča s takšnim in drugačnim nasiljem, jemljemo resno in mu verjamemo, da je žrtev nasilja. "Jasno mu izrazimo, da je to kar doživlja nasilje in da ni prav, kar se mu je zgodilo," veli Poropatova. "Dovolimo mu izraziti vsa čustva, razbremenimo ga občutkov krivde, razložimo mu, da za nasilje ni kriv on, pač pa je zanj odgovorna oseba, ki ga izvaja. V nadaljnih korakih ga učimo strategij za spoprijemanje z nasiljem, konkretnih odzivov na nasilna dejanja in ga spodbujamo, da svoje tegobe deli še s kom."
Pristojni iz Osnovne šole Koper ugotavljajo, da se učenec, ki izvaja medvrstniško nasilje in učenec, ki mu okolje ne postavi jasnih mej, v tem vedenju utrjuje in ga še naprej izvaja v vseh nadaljnih odnosih v katere vstopa, kar se kasneje lahko kaže tudi kot družinsko nasilje.
"Najprej je potrebno zelo jasno izraziti in ovrednotiti, da je vsako nasilno vedenje nedopustno," pojasnjuje Poropatova in nadaljuje, da je potrebno postaviti jasne meje in nasilnim dejanjem določiti posledice. "Z učencem, ki izvaja nasilje je potrebno opraviti razgovor, da razume razloge za svoje vedenje in da sprejme odgovornost za storjeno nasilje." Med drugim je potrebno tudi sistematično delo za spreminjanje neustreznih vedenj (prepoznavanje čustev, urjenje v različnih spretnostih obvladovanja jeze in podobno). "V primeru hujših kršitev se vključi tudi zunanje institucije, kot sta Center za socialno delo in Policija."
Policijske luči.
Opomin pogosto zgolj papir brez pomena
"Pomembno je, da v šolskih ustanovah prepoznamo nasilno vedenje. Nanj se je potrebno primerno odzvati, postaviti meje, razvijati empatijo, socialne veščine, učiti strategije za reševanje konfliktov, izvajati preventivne programe in ustvarjati ugodno, varno šolsko klimo ter vzpodbudno okolje," poudarja profesorica Poropat in pojasnjuje, da se na njihovi šoli najpogosteje poslužujejo družbeno koristnega dela in drugih oblik restitucije, ukrepa omejitve gibanja ali gibanje pod nadzorom med odmori, rednih pogovorov v svetovalni službi, rednih stikov s starši in podobno.
Na Osnovni šoli Nove Fužine ukrepajo ob kakršnem koli pojavu nasilja. "Do medvrstniškega nasilja imamo ničelno toleranco in nanj reagiramo nemudoma. Ob takšnih in drugačnih prekrških postopamo po predpisanem protokolu," pojasnjuje ravnateljica Damjana Korošec.
Kljub številnim ukrepom in kaznim, pa vzgojni opomini pri nekaterih še vedno ne zaležejo. Ravnateljica Osnovne šole Koper veli, da je "opomin s strani učencev pogosto zaznan le kot 'papir', ki v tej luči svojega namena ne doseže." Kako ukrepati in kaj sledi, bomo lahko spoznali le skozi prakso.
Spomnite se ta prselnga forta, ki je zagovarjal pamža, češ da mu je milicuiaj otroika tepala..puntal se s milicijo, ne z problematičnimk otrokom, z zajetnim dosjejem..
Ni nestrpnost do smpak od učencev drugih narodnosti
Vlada bi morala uzakonit,da v kolikor kdo pretepe vrstnika leti iz šole! Nič ukrepov pa opominov ker to določenim nič ne zaleže. Pa komentar tudi glede norčevanja iz nekaterih otrok ,ki so nato stigmatizirani celo osnovno šolo ali celo življenje.… ...prikaži več Mogoče počevanje predmeta- pouk in vzgoja v šoli lepega vedenja in sočutje do soljudi. In to ,da moraš prositi ko ti otrok zboli za domače naloge je res kriminal to bi moralo biti stalna praksa za to bi morale poskrbeti učiteljice ker je vedno več favši