Kolikšna je zdaj najnižja plača v Gorenju?
Šeststo evrov neto.
In nihče nima manj?
Razen v sektorju notranje opreme, a to je zgodba zase. Tam so zdaj začeli organizacijske spremembe; ta panoga je padla v večjo krizo in tam imajo zdaj velike težave.
Koliko zaposlenih imajo?
Mislim, da jih je približno 700.
Se v sektorju notranje opreme obetajo odpuščanja?
Ne vem, kaj bo. Ker so lani kar nekaj investirali, nimam občutka, da bi se ta del čisto zaprl.
Se lahko v kratkem ponovi stavka, kakršna je bil lani?
Vprašanje je, kako dolgo bo 600 evrov zadosti, saj se vsak dan vse draži. A v kratkem ni pričakovati, da bi plače poskočile in se dvignile s 425 na 600 evrov. Zdaj je treba popraviti predvsem razmerja plač, sicer pa je treba urediti še veliko stvari. Kaj bo čez pet let z Gorenjem, kako se bo razvijalo, kaj bo ostalo tukaj, če se bo še kaj selilo, pa ne vem.
Žan Zeba. Že 23 let dela v Gorenju. Preden je prevzel vodenje sindikata v Gorenju, kjer je deset tisoč zaposlenih, je bil “mojster v proizvodnji. Tako se reče vodji oddelka s 50 ženskami,” pojasni svojo prejšnjo funkcijo. Njegova plača je, kot pove, bila okoli 900 evrov neto. Ko ga vprašamo, koliko zasluži zdaj, je precej v zadregi. Plače v Gorenju so očitno občutljiva tema. Med letošnjimi dosežki sindikata pa je 60 evrov dodatka vsakemu zaposlenemu ob 60-letnici Gorenja.
Vas skrbi?
Seveda. Če v teh letih Gorenje ne bo naredilo preboja v višji cenovni razred, je res vprašanje, koliko časa bo proizvodnja še tu.
Je vaš predhodnik, ki ga je lani odnesla stavka, še v Gorenju?
Da. Skrbi za turistične namestitve, ki jih imata Gorenje in sindikat. To dobro opravlja.
Zakaj se je lani do njega sprožilo tolikšno nezaupanje?
Ta funkcija je taka, da se te ljudje po določenem času tudi prenajejo. Če je 20 let ista garnitura v sindikatu in na drugi strani ista v upravi, je človeško, da mogoče več niti ne čutiš, na kaj bi bilo treba opozarjati.
Vaš predhodnik je bil problematičen, ker je bil preblizu upravi ...
Ja. To so bili očitki.
Kako vi ohranjate stik z zaposlenimi?
Midva (pokaže na kolega sindikalista v pisarni, op. a.) sva vsaj dva dni in pol na teden v proizvodnji.
Torej vi hodite po proizvodnji, medtem ko teče trak, ljudje pa delajo?
Ja. Kadar si med ljudmi, je čisto drug občutek, kot če dobivaš neke brezvezne informacije iz druge roke. To ni tisto pravo.
Kakšen pa je vaš odnos do uprave?
Nimamo nekih prijateljskih odnosov. Kadar kaj potrebujemo, se dobimo. Uprava nas ne ignorira. Všeč nama je, da smo vzpostavili tak odnos, da ne moreva iti k predsedniku v pisarno, kadarkoli se nama zazdi, in da tudi on ne more priti k nama, kadarkoli se mu zdi.
Žan Zeba, predsednik Skei GorenjeVprašanje je, kako dolgo bo 600 evrov zadosti, saj se vsak dan vse draži. So pa ljudje začutili, da je ogroženost delovnega mesta velika.
Lani je bilo tu med stavko vzdušje izjemno kritično; kaj vam zdaj povejo ljudje?
Ljudje so začutili, da je ogroženost delovnega mesta v Sloveniji velika – tudi zaradi Vegrada, Preventa in Merkurja. Sprašujejo nas, kaj bo čez pet let, ali bo tu še delo oziroma ali se bo proizvodnja še naprej selila.
Ste upoštevali lanski dekret z vrha Skeia, da se morate umakniti iz Ingorja, ki je solastnik Gorenja?
Odločitve, da sindikat vstopi v lastništvo Gorenja, ne bom komentiral. Po eni strani je tudi sindikat hotel vedeti, kaj se dogaja v Ingorju. Če pa bi delnice zdaj prodajali, bi šli v čisto izgubo.
Sedež sindikata je tu v upravni stavbi, v nadstropju uprave – ali lahko delavci sploh neovirano stopijo v stik z vami?
Vedno je kdo v pisarni in zaposleni brez težav pridejo sem gor. Midva sva sicer razmišljala, da bi se selila, vendar če si predaleč od uprave, je tudi slabo.
Toda spodaj je receptorka, ki zapisuje, kdo gre v nadstropje uprave.
Ne. Nihče ne ve, kdo od delavcev je prišel sem gor.
Ste na plačilni listi sindikata ali Gorenja?
Gorenja.
Imate enako plačo, kot ste jo imeli prej?
Ne. Imam 1.250 evrov, kar ni slabo. V Gorenju je glede plač problem pri inženirjih, tehnologih, razvojnikih. Tudi zaradi plače gredo nekateri dobri stran.
Kolikšne so potem njihove plače?
Okrog tisoč evrov. Kdor pride neposredno s fakultete, pa ne vem, ali ima 800 evrov.
Imate zato veliko fluktuacijo razvojnega kadra?
Ni je toliko, saj pravim, da so časi čudni.
Se strinjate, da je med sindikalisti veliko zgolj populizma?
V Sloveniji smo nekaterih stvari vajeni iz prejšnjih sistemov. Mogoče gremo res premalo s časom.
Kako bi to popravili?
Mogoče je potrebnega še več izobraževanja sindikalistov.
Ampak ne na jadrnicah, recimo?
Tega jaz nisem imel nikoli, prav tako nisem imel občutka, da bi bilo v Gorenju tako v prejšnjih časih.
Ne govorim o Gorenju, ampak o ljubljanskih sindikalnih centralah.
Ne vem, to zdaj prvič slišim. Je pa težava, da se visokoizobraženi ljudje izogibajo sindikata in tega, da bi bili sindikalisti.
Zakaj pa?
Ker to ni lepo delo.
Zakaj ni lepo? Ker ni priljubljeno?
Ja. Po eni strani ljudje ves čas nekaj pričakujejo, po drugi pa je uprava občutljiva na vsako stvar, ki jo hočemo izpeljati. Zdaj so časi, ko vsako vodstvo gleda, kako bi kar največ privarčevalo, zaposleni pa, kako bi čim več zaslužili.
Ali v Gorenju še teče proizvodnja patrij?
Ne vem, za to se ne zanimam.
Slišati je kot nekakšen skrivnosten projekt ...
Ne vem. Kolikor se je govorilo, je bila to kar zanimiva stvar.
Vendar ne veste, ali tam teče proizvodnja?
Mislim, da je bilo letos dobavljenih nekaj komadov, koliko, pa ne vem natančno.
Koliko ljudi dela pri projektu sestavljanja patrij?
Ne veliko.
Petdeset, sto?
Ne, mislim, da ne. Ne vem na pamet.
